Čizmić: Stabilno poslovanje Mercatorja osnova za vse scenarije

Skupina Mercator je lani ustvarila nekaj manj kot 2,5 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 4,5 odstotka manj kot predlani. Po predlanskih 20,2 milijona čistega dobička je lani imela 72,7 milijona evrov čiste izgube. Med razlogi v Mercatorju navajajo prenovo trgovin, napore za zvišanje konkurenčnosti in slabitve terjatev do družb v sistemu Agrokorja.

Nižji prihodki so med drugim posledica osredotočanja na osnovno dejavnost – lani so odprodali dejavnosti Modiane in Intersporta –, vlaganj v konkurenčnost ponudbe, večjega števila začasno zaprtih trgovin zaradi prenov v primerjavi z letom 2015 ter oblikovanje dodatnih slabitev terjatev do družb v sistemu lastnika, je Mercator sporočil prek spletne strani Ljubljanske borze.

S poslovanjem se je v torek seznanil nadzorni svet družbe. S torkom sta iz nadzornega sveta odstopila predsednik nadzornikov Ante Todorić in član Ivan Crnjac, so dodatno sporočili iz Mercatorja.

Čizmić: Stabilno poslovanje Mercatorja osnova za vse scenarije

Mercator je stabilno podjetje in izpolnjuje vse svoje obveznosti, stabilno poslovanje pa bo tudi osnova za vse scenarije glede prihodnosti družbe, na katere se uprava pripravlja, je dejal predsednik uprave družbe Tomislav Čizmić. Kakšni scenariji vse so možni, sicer še ne ve, saj da ni dovolj informacij.

Čizmić na novinarski konferenci ni mogel konkretno odgovoriti na vprašanja, kakšna bi lahko bila usoda Mercatorja po prestrukturiranju večinskega lastnika, hrvaškega koncerna Agrokor. Mercator ima v skupini Agrokor glede na dogovor ob prevzemu leta 2014 sicer precej samostojen položaj, z ločenim denarnim tokom, to relativno samostojnost pa mu trenutno zagotavlja tudi nedavni dogovor z bankami upnicami, ki kljub težavam Agrokorja niso zahtevale plačila obveznosti.

"Mercator je imel in ima znanje, zgodovino in je pripravljen na različne scenarije. Kakšni ti bodo, danes ne vem. Pomembno je, da bomo pripravljeni ... Ukrepali bomo glede na dogajanje," je dejal Čizmić.

Pri trenutnem položaju – ko je v Agrokorju pooblaščenec hrvaške vlade – je pomembno, da je Mercator stabilen, da so finančni tokovi ločeni od Agrokorja, da upnice Mercatorja podpirajo podpirajo upravo in družbo ter da Mercator posluje bolje in izboljšuje tako tržni položaj kot dobičkonosnost. "S tem, ko Mercator normalno posluje in se razvija naprej, bomo lahko v bodočih scenarijih aktiven partner," pričakuje Čizmić.

Na lanski poslovni izid – Mercator je na ravni skupine ustvaril nekaj manj kot 2,5 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 4,5 odstotka manj kot predlani, in po predlanskih 20,2 milijona čistega dobička beležil 72,7 milijona evrov čiste izgube – so vplivala vlaganja v prenovo trgovin in izboljšanje konkurenčnosti (za 90 milijonov evrov investicij), prodaja Modiane in Intersporta, zaprtje nekaterih trgovin v Srbiji kot posledica zahtev regulatorja in slabitev za 46 milijonov evrov terjatev do družb v skupini Agrokor.

Te terjatve, med katerimi je največ neplačanih najemnin za trgovine na Hrvaškem in v BiH, si bodo prizadevali dobiti poplačane. Kdaj in v kakšni višini, pa je še prezgodaj govoriti, je dejal Čizmić. Te terjatve so se sicer pred uveljavitvijo zakona na Hrvaškem praktično pokrile z obveznostmi Mercatorja do teh družb.

Mercator namerava nadaljevati z investicijami, med drugim v nov logistični center v ljubljanskem BTC in prenovo trgovin, osredotočanjem na osnovno dejavnost, spoštovanjem dogovorov z dobavitelji in zaposlenimi, izboljšanjem tržnega položaja. Zadolženost so lani znižali za 44 milijonov evrov na okoli 805 milijonov evrov.

O morebitni ponovni uporabi blagovne znamke Mercator v BiH (po prevzemu so te trgovine, tako kot na Hrvaškem, postale del Konzuma) je še prezgodaj govoriti, je dejal Čizmić, ki je sicer ocenil, da so bile nekatere odločitve glede uporabe blagovne znamke na teh trgih v letu 2014 "napačne ali neoptimalne".

Torkovega odstopa predsednika in člana nadzornega sveta Anteja Todorića in Ivana Crnjaca ni želel komentirati, ker da to ni stvar uprave, ampak nadzornega sveta in skupščine. Pričakuje, da bo skupščina sklicana skladno s finančnim koledarjem, torej predvidoma 15. junija.

O v torek sprejetem zakonu o pogojih imenovanja izrednega člana uprave v družbah sistemskega pomena za državo, ki ga je vlada predlagala za preprečitev morebitnega izčrpavanja Mercatorja s strani Agrokorja, je dejal, da je uprava Mercatorja že naredila korake za povečanje transparentnosti poslovanja s povezanimi družbami, da bi prepričila kakršnekoli morebitne škodljive posle v prihodnosti, da pa razume skrb države za tako pomembno podjetje. "Če bo ta zakon implementiran in če je to dodatna zaščita Mercatorja, to tudi podpiramo," je dodal.

Namere ruske banke Sberbank, ki je največja upnica Agrokorja, o prodaji za 1,1 milijarde evrov terjatev do Agrokorja ni želel komentirati, ker se uprava Mercatorja ukvarja le s poslovanjem Mercatorja.

Kako se na Mercator odražajo težave Agrokorja? 

Čizmić je dejal, da se je novi upravi uspelo dogovoriti z bankami, da obveznosti Mercatorja kljub zapadlim obveznostim Agrokorja kot lastnika ne bodo zapadle v takojšnje plačilo. "Prepričani smo, da je to izrazito pomembno dejstvo, ki potrjuje, da je poslovanje Mercatorja stabilno in ni neposredno povezano s težavami lastnika," je poudaril Čizmić.

Izguba iz poslovanja na ravni skupine je znašala 39,9 milijona evrov, potem ko je imela skupina predlani 61,5 milijona evrov dobička iz poslovanja. Izguba pred obdavčitvijo je znašala 77 milijonov evrov, predlani je dobiček pred obdavčitvijo znašal 26,8 milijona evrov. Kosmati denarni tok iz poslovanja (EBITDA) je bil po predlanskih 140,3 milijona evrov lani pri 41 milijonih evrov oz. 70,8 odstotka nižji.

Zaradi sprejetja posebnega zakona na Hrvaškem, po katerem je vlada v koncern imenovala posebnega pooblaščenca, je moral Mercator skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi oblikovati dodatne slabitve terjatev do družb v sistemu Agrokorja.

Terjatve do družb v skupini Agrokor, ki niso del skupine Mercator, so bile slabljene v skupni višini 46 milijonov evrov. Družba Poslovni sistem Mercator je slabila terjatve v višini 6,8 milijona evrov, Mercator – H 26,7 milijona evrov in Mercator – BH 12,5 milijona evrov. Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Čizmić, gre v glavnem za neplačane najemnine. Brez učinka slabitev terjatev do podjetij v skupini Agrokor bi EBITDA znašal 87 milijonov evrov. Čista izguba bi ob izločitvi enkratnih postavk v letih 2015 in 2016 lani znašala 39,1 milijona evrov.

Slabili so tudi finančne naložbe Poslovnega sistema Mercator, kar je poslovni izid poslabšalo za 69,3 milijona evrov. Od tega se je naložba v Mercator – H slabila v višini 59,4 milijona evrov, v družbo M – Energija 949.000 evrov, v družbo Mercator – BH pa v višini 8,9 milijona evrov.

Za investicije – med drugim v prenovo trgovin in nakup zemljišča za nov logistični center – so lani namenili 90,4 milijona evrov. Stroški so bili ob neupoštevanju amortizacije nižji za 14 milijonov evrov. Neto finančni dolg se je znižal za 44 milijonov evrov na okoli 805 milijonov evrov, je povedal Čizmić.

Letos nameravajo nadaljevati z zniževanjem zadolženosti, izpolnjevanjem obvez do vseh partnerjev in zaposlenih, krepitvijo sodelovanja z domačimi dobavitelji ter vlaganjem v trgovine in ponudbo, je dodal.

Najpomembnejša trga za Mercator sta Slovenija in Srbija

Družba Poslovni sistem Mercator je imela lani 1,35 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 3,9 odstotka manj kot predlani. Čista izguba je znašala 77,45 milijona evrov, potem ko je predlani ta znašala 3,8 milijona evrov.

Najpomembnejša trga sta bila tudi lani Slovenija in Srbija. V Sloveniji so prihodki upadli za štiri odstotke na 1,4 milijarde evrov in so znašali nekaj manj kot 57 odstotkov celotnih prihodkov od prodaje. V Srbiji so se prihodki znižali za 6,5 odstotka na okoli 869 milijonov evrov.

Padec prihodkov je Mercator zaznal tudi na trgu Hrvaške (za 9,3 odstotka na 58 milijonov evrov) in Bosne in Hercegovine (za 3,7 odstotka na 24 milijonov evrov), kjer družbi po zaključenih prodajnih procesih Modiane in Intersporta opravljata le nepremičninsko dejavnost poslovanja. Na trgu Črne gore so bili prihodki leta 2016 višji za 6,8 odstotka in so znašali 124 milijonov evrov.