Predstavniki Magne Steyr, ki bi naj pri Mariboru zgradila nov obrat, so na gospodarsko ministrstvo naslovili pismo. V družbi so zaenkrat še pripravljeni dodatno odgovoriti na vprašanja vseh, ki imajo pomisleke v zvezi s projektom, so zapisali in dodali, da dogajanje v Sloveniji budno spremljajo.
Vseeno pa jih zaradi napovedi pritožb na okoljevarstveno dovoljenje, očitno že mineva potrpljenje, česar se zavedajo tudi na ministrstvu. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj Aleš Cantarutti pravi, da bi "vsakršna pritožba Magno prisilila v iskanje novih rešitev". Kot je zatrdil, ministrstvo z izjavo noče pritiskati na nevladne organizacije - nekatere med njimi so napovedale pritožbo na okoljevarstveno soglasje. Jih je pa še enkrat - tako kot Magna - povabil k dialogu in iskanju alternativnih rešitev.
GZS za odpravo postopkovnih možnosti, ki "škodljivo blokirajo koristne investicije"
Na ministrstvu zaenkrat še nadaljujejo z vsemi predvidenimi aktivnostmi v zvezi s projektom. Pripravljena je bila okvirna časovnica, ki je predvidevala izdajo gradbenega dovoljenja v septembru, vendar pod predpostavko, da na izdano okoljevarstveno soglasje ne bo pritožb, če bo do pritožb prišlo, pa bo to precej verjetno konec projekta.
Magna namreč, tako Cantarutti, "zelo jasno" tudi sporoča, da bi jo verjetno vsakršna pritožba na okoljevarstveno soglasje prisilila v iskanje novih rešitev. "Razumemo, da je projekt v Sloveniji s tem zaključen," je pojasnil državni sekretar.
Da se ta scenarij ne bi zgodil, GZS poziva morebitne pritožnike, naj sprejmejo ponudbo Magne Steyr o okoljskem monitoringu in naj ne ogrožajo investicije. S tem bi v Sloveniji lahko razvili pomemben okoljevarstveni standard, so zapisali.
Kot pravijo, z zaskrbljenostjo spremljajo ovire, s katerimi se spopadajo različni investitorji pri pripravi in izvedbi investicij v prostoru. Primer Magne Steyr je samo zadnji v vrsti podobnih primerov, najbrž pa postaja najbolj absurden, ocenjujejo.
Vladi pa še predlagajo, da pospeši sprejem gradbene zakonodaje, ki bi zmanjšala ovire za investitorje, obenem pa tudi, da na primeru investicije Magne Steyr in drugih investitorjev pripravi urgentno analizo, na podlagi katere bi po hitrem postopku odpravili tiste postopkovne možnosti, ki škodljivo blokirajo takšne koristne investicije za slovenske državljane in slovensko gospodarstvo.
Tudi mariborski župan izpostavil pomembnost projekta za mesto in regijo
Župan MO Maribor Andrej Fištravec je kot župan največjega mesta v regiji in predsednik Razvojnega sveta regije Podravje v izjavi poudaril pomembnost projekta za Maribor in širšo okolico. Opozoril je, da se v družbi redko čuti enotnost in da se je prav pri projektu Magne politika poenotila. "To je projekt investicije v tovarno Magna, pri katerem aktivno sodelujemo že od začetka. Enotni smo si, da je projekt Magna ključen za razvojni preboj Maribora z okolico in da Maribor z okolico potrebuje nova delovna mesta. Magna je povsod po svetu zelo cenjen delodajalec, ki veliko vlaga v razvoj in človeške vire, o čemer vedo povedati številni mariborski delavci migranti, ki se vsako jutro odpeljejo v Magnin obrat v avstrijskem Gradcu s trebuhom za kruhom," je opozoril.
Župan je še dodal, da jim je kljub turbulentnemu dogajanju v procesu pridobivanja vseh dovoljenj uspelo priti do faze, ko je Arso kljub izjemno zahtevnim pogojem izdal okoljevarstveno soglasje za objekt Magne. Na potezi so tako sedaj stranski udeleženci, ki imajo možnost pritožbe na že izdano soglasje Arsa.
Fištravec je povedal, da se je potrebno zavedati, da je investitor vezan na naročila pogodbenih partnerjev, zato mora s proizvodnjo začeti najkasneje prihodnje leto v jeseni. V kolikor bi pritožbe okoljevarstvenih organizacij projekt zadržale, je velika verjetnost, da se bo investitor poslužil svojega plana B, izgradnje tovarne na Madžarskem, je opozoril in izpostavil Magno kot dobrega zaposlovalca.
"Tudi zaradi kroničnega podfinanciranja naše regije s strani države, je prihod tako velikega in uglednega podjetja, ki bo v prihodnjih letih zaposlilo 3000 ljudi, izjemnega pomena za dobrobit naših prebivalcev," je dejal.
Župan je povedal, da mu je jasno, kako zahteven je postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja s strani Arsa, saj so skozi takšen postopek letos šli tudi oni pri projektu sortirnice za odpadke. "Pot do tega soglasja ni bila lahka. Veliko pojasnjevanj je bilo potrebnih, veliko odgovorov na zelo specifična vprašanja. Šele po tem dolgem procesu je sledilo okoljevarstveno soglasje."
Fištravec kot konstruktivni ocenjuje pobudi njegovih predhodnikov, Križmana in Soviča, o skupnem monitoringu relevantnih okoljskih parametrov. "Apeliram na okoljevarstvenike, da svoje poslanstvo na tem primeru izpeljejo na način, da ne ogrozijo razvoja naše regije," je dodal.
Od ideje, zaradi katere so se spreminjali zakoni, do osovraženega projekta
Da namerava del proizvodnje pripeljati v Slovenijo, je bilo pri nas prvič slišati septembra lani. Takrat je bilo govora o tem, da v prihodnjih dveh letih načrtuje zaposlitev 3000 novih ljudi, pri Mariboru pa bi postavili večji ličarski obrat.V Magni so takrat pojasnili, da je njihova skupina pridobila pomembna posla z družbama BMW in Jaguar Land Rover, kar pomeni, da bo njihova tovarna v avstrijskem Gradcu skupaj z dodatno širitvijo programa pri projektu Mercedes razreda G, v naslednjih letih presegla svoje sedanje zmogljivosti. V občini Hoče-Slivnica zato začeli začeli s postopki za spremembe prostorskega načrta.
Sledilo je navdušenje politike. Vlada je nato oktobra lani sprejela sklep o finančni podpori aktivnostim za vzpostavitev proizvodne cone Hoče-Slivnica, obseg sredstev, ki so namenjena za dodatne začasne ukrepe razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo, so povečali za deset milijonov evrov.
Lokacijo so na gospodarskem ministrstvu opisali kot idealen prostor v velikosti okoli 100 hektarjev, ki se lahko pohvali z odlično geostrateško lokacijo za vzpostavitev proizvodne cone oziroma za izvajanje dejavnosti večjih domačih ali mednarodnih podjetij.
Začetnemu navdušenju pa so nato sledili vse večji in vse glasnejši pomisleki. Ne toliko o Magni kot o izbrani lokaciji. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je izrazila zaskrbljenost nad načrtovano vzpostavitvijo proizvodne cone v občini Slivnica-Hoče, vlado so pozvali, naj izbere takšno lokacijo, ki ne bo posegala na najboljša kmetijska zemljišča.
Opozorili so, da območje, ki se mu namerava spremeniti namembnost, spada med najboljša kmetijska zemljišča, glede na bonitete, ki jo ta kmetijska zemljišča dosegajo (47 - 67 točk), pa tudi med tista zemljišča, ki bodo v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih osnova za oblikovanja trajno varovanih kmetijskih zemljišč.
Po pomislekih kmetijske stroke o uporabi najboljših kmetijskih zemljišč so v Kidričevem Magni ponudili svoja.
A pristojni so vztrajali pri svojem. Na gospodarskem ministrstvu so dejali, da gre za največjo investicijo po osamosvojitvi države, zato jei prav, da se investitorju pokaže resnost in namero, da je dobrodošel v Sloveniji.
Decembra lani je nato DZ z 58 glasovi za in tremi proti potrdil zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške naložbe na razvojnem območju v občini Hoče-Slivnica, ki naj bi jo izvedla Magna Steyr. Poslance je večinoma prepričala namera o vsaj 1000 delovnih mest, le nekatere je zmotilo, da se bo za izvedbo uporabila najboljša kmetijska zemlja.
Da Magna prihaja v Slovenijo, je bilo nato uradno potrjeno januarja, se je pa precej skrčilo število obljubljenih delovnih mest. Izvršni direktor Magne Don Walker je dejal, da "bo delo dobilo 400 ljudi".
Medtem ko je Magna februarja že začela iskati prve delavce - na spletni strani MojeDelo so zapisali, da "za novo lokacijo iščejo sistemskega inženirja, kontrolorja in vodjo vzdrževanja", so se v javnosti krepili pomisleki o smiselnosti uničevanja okolja za vse manj delovnih mest. Kmetom, ki bi se morali v korist Magne odpovedati svoji zemlji, je vlada obljubila predkupno pravico ali ugoden najem zemljišč na območju Rač in Rogoze, javni gospodarski zavod Rinka, ki ga je ustanovila vlada in skrbi za gospodarske dejavnosti v okviru slovenskih zaporov, na območju Rogoze oziroma v neposredni okolici tamkajšnjega odprtega oddelka zapora pa od Sklada kmetijskih zemljišč že skoraj tri desetletja najema večjo količino zemlje, pa pozvali, naj se tem zemljiščem odpove.
Prav tako je vlada marca sklenila, da bo doselila 18,61 milijona evrov finančne spodbude družbi Magna Steyr za postavitev lakirnice Maribor. Takrat je veljalo, da je celotna naložba vredna 146,4 milijona evrov in bo predvidoma končana do konca oktobra 2019. Investicijski projekt bo ustvaril 404 nova delovna mesta.
Do sredine aprila je bila nato odkupljena večina zemljišč za Magno. Tudi ob kritikah, da so jih morali kmetje prodati pod realno ceno. Civilna inciativa Rešimo Rogoški gozd, ki je bila zgrožena nad informacijami, da naj bi zaradi vzpostavitve obrata družbe Magna Steyr posekali 66 hektarjev Rogoškega gozda, pa je začela boj proti obratu. Opozorili so, da gre za pomembno in pestro življenjsko okolje, ki je vetrna pregrada za celotno Dravsko polje.
Čeprav je anketa Večera še junija pokazala, da dobri dve tretjini vprašanih v Podravju podpirata prihod kanadsko-avstrijskega avtomobilskega giganta Magne v občino Hoče-Slivnica, medtem ko jih je manj kot četrtina proti, je podrobnejši pregled številk pokazal, da okoli tretjina nasprotnikov projekta živi v neposredni bližini območja bodoče tovarne. Še isti mesec je skupina občanov Občine Hoče-Slivnica napovedala, da bo ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti oz. zakonitosti občinskega odloka, ki je temelj za morebitno Magnino zemljišče v Hočah. Ustavno sodišče je sicer julija soglasno zavrglo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v občini Hoče-Slivnica. Ugotovili so, da pobudniki ne izkazujejo neposrednega pravnega interesa.
Čeprav so nato obseg poseka Rogoškega gozda zmanjšali na okoli štiri hektarje, se je nezadovoljstvo ljudi nadaljevalo. Skrbeti jih je začela tudi poraba vode v novem obratu.
Kljub vsem zapletom, so predstavniki Magne še 10. avgusta zagotavljali, da Slovenija ostaja njihova prva izbira za postavitev obrata. Istega dne je Arso izdal okoljevarstveno soglasje za Magnin projekt v Hočah.
Več organizacij je na to napovedalo pritožbo, kljub informacijam, da bi to lahko ogrozilo Magnin projekt v Sloveniji in dejstvu, da je Magna Steyr dobila gradbeno dovoljenje na zahodu Madžarske, v mestu Zalaegerszeg 50 kilometrov od Lendave.
Magna sicer velja za enega največjih dobaviteljev avtomobilski industriji in med drugim izdeluje podvozja, elektroniko, sedeže, pogonske sisteme in druge dele za avtomobile. Skupina zaposluje 152.000 ljudi, samo v Gradcu okoli 6000, in letno ustvari več kot 26 milijard evrov prometa.
KOMENTARJI (775)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.