Magna bi tovor tovorila po železnici, pri Umanoteri zadovoljni

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je danes sporočilo, da je podjetje Magna Steyr posredovalo pisno zavezo, da bodo še v prvi fazi zgradili tudi industrijski tir znotraj načrtovanega obrata v občini Hoče-Slivnica. Na ta način da bo možen prevoz tovora po železnici, kar naj bi pripomoglo k zmanjšanju škodljivih izpustov iz prometa.

Po pojasnilih gospodarskega ministrstva je v zadnjih dneh potekalo intenzivno proučevanje možnih rešitev prenosa tovornega prometa v zvezi z delovanjem načrtovane lakirnice podjetja Magna Steyr na železnico.

Poleg nevladne organizacije Umanotera, ki je kot stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja opozarjala na velik vpliv cestnega tovornega prometa na kakovost zraka in podnebje, je kot ključno sodelovalo tudi ministrstvo za infrastrukturo.

"Rezultat konstruktivnega dialoga med vsemi deležniki je pisna zaveza Magne Steyr, da bo še v prvi fazi zgrajen tudi industrijski tir znotraj obrata," so zapisali na gospodarskem ministrstvu.

Umanotera se ne bo pritožila na okoljevarstveno soglasje

Umanotera je v odzivu ocenila, da je "železniški prevoz tovora je zaradi manjšega vpliva na kakovost zraka in podnebje sprejemljivejši".  Ocenjujejo tudi, da "zaveza vodi k želenim ciljem zmanjšanja škodljivih vplivov lakirnice na zdravje ljudi in ohranjenost okolja. Umanotera se zato ne bo pritožila na okoljevarstveno soglasje".

Poudarjajo pa, da ostaja dejstvo, da "je umeščanje investicije podjetja Magna Steyr v prostor potekalo na škodljiv način s sprejetjem posebnega zakona po hitrem postopku, brez argumentirane javne razprave in drugače, kot predvidevajo uveljavljeni postopki v urejanju prostora. To je tako z vidika države kot z vidika investitorja v proces vneslo zelo veliko nepotrebnih tveganj. Ravnanje vlade v primeru Magna zagotovo ni prispevalo k podobi Slovenije kot države s predvidljivimi in transparentnimi pogoji z investitorje."

Prav tako po njihovem "ostaja dejstvo, da bo investicija v lakirnico povzročila trajno uničenje najkakovostnejših kmetijskih zemljišč. Vzpostavljanje nadomestnih kmetijskih površin je v bistvu zameglitev neugodnega dejstva, da rodovitnih tal, ko so enkrat uničena, ni mogoče nadomestiti. V Sloveniji (in na Zemlji) jih bo po postavitvi lakirnice manj. Takšno uničenje kmetijskih zemljišč in gozdov, kot ga povzroča postavitev lakirnice, je nasprotno prizadevanjem za trajnostni razvoj države Slovenije in njene (načelne) zelene gospodarske usmeritve."

Kot še dodajajo, je projekt v slovenski družbi spodbujal škodljivo dilemo med ohranjenim okoljem in delovnimi mesti: "Dilema ni, ali ohranjeno okolje ali razvoj. Potrebujemo razvoj, ki za svojo bistveno dimenzijo vzame prav ohranjanje okolja."