'Srhljiv' 7,8-odstotni padec BDP
Vse več je brezposelnih, uvoza in investicij je bilo manj, tudi gospodinjstva so manj trošila
Lani se je BDP zmanjšal za 7,8 odstotka. Padec je srhljiv, a Slovenija se vrača na pot gospodarskega okrevanja, pomirja premier Pahor. Ekonomist Mramor ne pričakuje hitrega izboljšanja.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.
Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
Gospodarska rast bo skromna, v nekaterih četrtletjih lahko celo pričakujemo padec. / ... / Slovenija je v EU na petem mestu držav, ki jih je kriza najbolj prizadela. / ... / Vzrok je predvsem, da je velik del slovenskega BDP ustvarjenega z industrijsko proizvodnjo, v veliki meri namenjeni izvozu v obliki sestavnih delov. / ... / Poleg tega se je Slovenija v obdobju nekaj let pred gospodarsko krizo izjemno zadolžila v tujini, ob krizi pa zato doživela močan kreditni krč.
Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je v zadnjem lanskem četrtletju glede na tretje trimesečje okrepil le za 0,1 odstotka, kar je precej manj kot v predhodnih dveh trimesečjih. Na letni ravni se je BDP v zadnjem četrtletju zmanjšal za 5,5 odstotka, v celotnem lanskem letu pa je bil glede na 2008 nižji za 7,8 odstotka, so sporočili iz državnega statističnega urada.
Pahor: Slovenija na poti gospodarskega okrevanja
Premier Borut Pahor je dejal, da ''Slovenija okreva, sicer počasi, postopno, a vendar gre iz hudega padca v vnovični vzpon. Ne bodimo samovšečni, ne bodimo prehitrih obljub, ne obljubljamo nekaj, kar ni mogoče, ampak Slovenija se vendarle vrača na pot gospodarskega okrevanja." Po njegovih navedbah je Slovenija s sprejetjem izhodne strategije med redkimi evropskimi državami, ki že uvajajo svoje načrte v zvezi s časom po koncu krize in v gospodarskih okoliščinah, v katerih se pričakuje nizko stopnjo rasti v naslednjih dveh do treh letih.
Padec BDP je po njegovih besedah ''srhljiv, vendar pa gre upoštevati, da so take padce v najgloblji gospodarski krizi po drugi svetovni vojni beležile tudi druge države. Tiste, ki so bile na krizo slabše pripravljene, med njimi je bila tudi Slovenija, sicer res nekoliko bolj.'' Poudarja, da se je vlada že lotila odpravljanja strukturnih razlogov za padec, in dodaja, da je Slovenija vendarle v stanju, ko lahko oznani "počasno, a zanesljivo okrevanje gospodarstva".
Gospodinjstva manj zapravijo
V tekočih cenah je BDP po prvi oceni v letu 2009 znašal 34,894 milijarde evrov, kar je 17.092 evrov na prebivalca. V primerjavi z letom 2008 je bil BDP nominalno manjši za šest odstotkov. (Foto: Reuters)
To daje nekoliko bolj pozitivne signale ali vsaj manj pesimistične, čeprav pa celota informacij pušča določene dvome v bolj izrazito okrevanje v naslednjih mesecih. / … / Podjetja bodo pred novimi investicijami verjetno potrebovala veliko močnejši signal, da se kriza poslavlja ali umirja. / … / Podatek pove, v kako globoki recesiji je bilo slovensko gospodarstvo v lanskem letu.
Za manjši padec BDP je zaslužen manjši padec izvoza, medtem ko je bil uvoz manjši za 8,5 odstotka. Tudi investicij je bilo manj, v osnovna sredstva za 16,5 odstotka. Pri tem so se investicije v gradbene objekte zmanjšale za 17, investicije v transportno opremo za 29,3, investicije v drugo opremo in stroje pa za 14,2 odstotka. Še naprej se zmanjšujejo tudi investicije v zaloge.
Tudi gospodinjstva so porabila manj. Zmanjševanje dodane vrednosti je bilo upočasnjeno, k čimer so zlasti prispevale predelovalne dejavnosti. Dodana vrednost pri nepremičninah, najemu in poslovnih storitvah je bila v četrtem četrtletju 2009 za 7,2 odstotka manjša kot pred letom, dodana vrednost v trgovini je bila manjša za 10,6, v gradbeništvu za 18,2, v transportu pa za 7,2 odstotka.
Vse manj zaposlenih
Slabe gospodarske razmere se čedalje bolj odražajo na trgu dela. Po oceni nacionalnih računov je bila skupna zaposlenost v zadnjem lanskem četrtletju za štiri odstotke manjša kot v četrtem četrtletju 2008, v celem letu 2009 pa se je v primerjavi z letom 2008 zmanjšala za 2,2 odstotka. Po dejavnostih se je zaposlenost v četrtem četrtletju 2009 najbolj zmanjšala v predelovalnih dejavnostih (za 11,7 odstotka), gradbeništvu (za 7,5 odstotka) in transportu (za 4,3 odstotka), povečala pa zlasti v izobraževanju (za 2,2 odstotka), oskrbi z elektriko, plinom in vodo (za 2,0 odstotka) in zdravstvu (za 1,5 odstotka).
Umar za letos napoveduje pozitivno, a skromno gospodarsko rast
Finski BDP se je lani skrčil za 7,8, italijanski za pet, švedski pa za 4,9 odstotka.
V uradu vlade za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so pojasnili, da je bila glede na podatke Eurostata rast BDP v zadnjem četrtletju v Sloveniji enaka kot v povprečju držav evrskega območja. Medletni upad v celem letu je bil v Sloveniji večji (v evrskem območju je bil štiriodsoten). "Relativno skromna rast gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju kaže, da je okrevanje slovenskega gospodarstva, ki se je sicer začelo v drugem lanskem četrtletju, podobno kot v EU, nestabilno in postopno,“ pravijo v Umarju.
Boštjan Vasle, direktor Umarja (Foto: Kanal A)
Podatki o 0,1-odstotni četrtletni rasti BDP v zadnjih treh mesecih lani kažejo, da ekonomija stoji. / ... / Približno podobno stanje se bo nadaljevalo.
Ocenjujejo, da sta k nekoliko nižji rasti BDP v zadnjem četrtletju 2009 prispevala predvsem nadaljnje poslabševanje razmer v gradbeništvu in stagnacija na domači trg usmerjenih dejavnosti predelovalne industrije ter trgovine. Namestnica direktorja urada Maja Bednaš je dejala, da "tudi letos lahko pričakujemo nihanja gospodarske aktivnosti“. Kot je pojasnila, "se razmere v mednarodnem okolju postopno izboljšujejo, a ostajajo negotove. V domačem okolju se kazalci gospodarske klime izboljšujejo, vendar so razmere na finančnih trgih še vedno zaostrene, prav tako letos še ni pričakovati izboljšanja na trgu dela. Ob teh vplivih ocenjujemo, da bo letošnja gospodarska rast pozitivna, a skromna.“
Povezani članki
Glasuj
pomladi 2008 tega denarja ni bilo več, država od kredita ni imela nikakršnih gospodarskih koristi
Janez Janša, pomlad 2005 - 15 milijard €
1vič u življenju se mi je zgodilo da je delovodja zahteval da delamo počasi ker pač drugega dela enostavno ni pred tremi leti pa je bilo potrebno delati use na hitro in čim prej. Čudno se tole use obrača problemi pa se večajo.
To ni pesimizem,to je realnost,ki jo bomo plačevali vsi.Nakladanje,da smo izven recesije,da smo na dobri poti,da bomo močnejši je leporečje političnih in gospodarskih oligarhov in pesek v oči ljudstvu.nekdo bi moral za tako stanje v državi odgovarjat!
Ne vem kdaj se bo ljudstvo prebudilo in ugotovilo kako velike parazite ima ta država.
Poslušajte si studio ob 17 na 1 programu radia slovenija.Danasnji studio imam v mislih..Res smo globoko padli.Zdej bo šlo za nohte kot kaže...
gospodinjstva nimajo vec kj trošit bi bilo bolj pravilno
hahahah ta je pa dobra


















