NLB in NKBM: Bankirji 's krvjo' jamčijo, da nezavarovanih kreditov ni bilo

Medtem ko danes tako podjetja kot navadni državljani izjemno težko pridejo do posojil, zaupno poročilo Banke Slovenije razkriva, kako preprost je bil še pred časom za nekatere dostop do milijonov. 

V NLB naj bi bilo tako skupaj za kar dve milijardi in 90 milijonov evrov slabo zavarovanih posojil, nekateri dolžniki pa z odplačevanjem obveznosti zamujajo že več kot 90 dni. 

Med največjimi dolžniki so Zidarjev SCT v stečaju, cerkveni Zvon 1 Holding, Primorje, ki je prav tako v stečaju, in T-2, ki je v prisilni poravnavi.

V NKBM pa je za okoli 612 milijonov evrov slabih terjatev, največji dolžniki pa so T-2, Zvon 1, Pom Invest in Poteza Naložbe.

Še posebej pa v oči bode šest večmilijonskih kreditov, ki naj bi bili odobreni celo brez vsakega zavarovanja. Bi morali biti odgovorni sankcionirani?

Lahovnik: Sodba v primeru Merkur naj jim bo zgled

Po mnenju ekonomista Mateja Lahovnika so ti podatki presenetljivi, ker "kažejo, da so ena pravila veljala za navadne državljane, izbrancem pa je bilo omogočeno, da so jemali kredite brez ustreznih zavarovanj in na podlagi projektov, ki so imeli slabo boniteto". Po njegovem mnenju tu nedvomno obstaja precejšnji sum tako kazenske kot tudi odškodninske odgovornosti uprav in nadzornih svetov bank. 

Banka Slovenije je v sporočilu zapisala, da so glavni razlogi za slabe kredite slabe poslovne odločitve bank, krediti na neekonomski osnovi, nestrokovne uprave in nadzorniki ter slaba organizacija bank. Lahovnik pravi, da to povsem drži. "So pa pri tem pozabili izpostaviti, da so oni tisti, ki so odgovorni za likvidnost in nadzor nad bančnim sistemom v Sloveniji. Tako da bodo morali tudi pri sebi poiskati odgovornost, kako je mogoče, da so denimo banke za dolge finančne naložbe podeljevale kratkoročne kredite, kar je v nasprotju s temeljnimi finančnimi pravili. To, kar učimo bruce v prvem letniku, da se ne sme početi, so oni očitno počeli, Banka Slovenije pa ob tem ni rekla popolnoma nič," je povedal za oddajo 24UR OB ENIH.

Na vprašanje, kdo bi moral odgovarjati, Lahovnik pravi, da je zelo pomembno, da vlada doseže, da kazenska odgovornost v teh primerih ne zastara. Druga stvar, ki jo je po njegovem mnenju treba preveriti, je, ali je mogoče podaljšati tudi roke za odškodninske zahtevke. "Kajti po obstoječi zakonodaji so ti roki zelo kratki – tri oziroma pet let, kar bi pomenilo, da je že skoraj večina zadev zastarala. Zato je treba te zastaralne roke podaljšati in potem ukrepati. Kar se pa tiče bankirjev oziroma tistih, ki so podeljevali kredite, pa mislim, da bi morala biti marsikomu zgled včerajšnja sodba v primeru Merkur. Ukrepati bodo morali tako policija kot tožilstvo in pa lastniki bank, med katerimi je tudi država."

Ob koncu pogovora je javno zatrdil, da nikoli ni nikomur pomagal do kredita. "Imam čisto vest, zato lahko o tem tudi odkrito govorim. Za svoje kolege v prejšnji vladi pa ne bi dal roke v ogenj," je zaključil.

Križanič: Nekateri so to delali z zlobnim namenom, drugi po nesreči

Tudi nekdanji finančni minister Franc Križanič meni, da bo treba to odgovornost izpeljati. "Imate nekatere ljudi, ki so dejansko delali z zlobnim namenom in so revizije to odkrile, in druge, ki delajo po nesreči in se vedejo uradniško. S tem uradniškim obnašanjem pa dejansko prepuščajo v stečaje podjetja, ki bi jih morali bistveno aktivnejše reševati. Po dobaviteljski verigi in verigi zaposlenih prihaja kriza nazaj v bistveno večjem obsegu, kot so pričakovali," je dejal.

V Banki Slovenije trdijo, da je poslovanje naših bank stabilno

V Banki Slovenije, kjer je zloglasno sporočilo nastalo, in kjer bi pravzaprav tudi morali nadzirati početje bank, nad razkritjem podatkov niso bili navdušeni.

Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je medije pozval, da o razmerah v bančništvu poročajo objektivno, dodal pa je tudi, da je poslovanje naših bank tudi v kriznih razmerah povsem primerljivo s poslovanjem v drugih članicah evra.

Bolj zgovoren od prvega regulatorja bank pa je ob razkritju podatkov prvi mož protikorupcijske komisije Goran Klemenčič, ki meni, da bo prav tukaj politika, leva in desna, srečala sebe in ključen izziv je, ali smo bančni sistem sposobni postaviti na bistveno bolj zdrave temelje.

Medtem pa na dan prihajajo sporne povezave politike in bančnega sektorja, ki so se končale z radodarnimi bančnimi posojili. Iz krogov aktualne vladne koalicije se omenja tudi ime Emanuela Čerčka, aktualno desno roko infrastrukturnega ministra Zvonka Černača in družbe Elektro Tabga, ki je v lasti Čerčkovega očeta.

Iz vrst politike pa je prišel tudi nekdanji prvi mož NLB Marjan Kramar, ki je bil tri leta vodja kabineta nekdanjega premierja Janeza Drnovška, iz njegove uprave v NLB pa naj bi bili za nezavarovana posojila še v veliki meri odgovorni tudi Anton Jamnik, Matjaž Zaviršek in Tomaž Jezerc.

Bankirji zagotavljajo, da nezavarovanih posojil ni bilo

Po sinočnji objavi podatkov iz tajnega poročila Banke Slovenije se je sicer vsul plaz. Medtem ko je javnost zgrožena, Nova Ljubljanska banka pojasnjuje, da je podatke treba tudi pravilno interpretirati in trdi, da je njena politika zavarovanj kreditov bila in je izjemno stroga in konzervativna. Poleg tega pri objavljenih zneskih po njihovem ne gre le za zneske posojil, ampak tudi bančne garancije.

Medtem pa na protikorupcijski komisiji že leto in pol teče preiskava poslovanja zlasti državnih bank. In Goran Klemenčič je jasen: na slovenskem bančnem sistemu bi se dala narediti kar študija o tem, kako deluje sistemska korupcija.

Povod za preiskavo je bila sicer afera Dimic. Simona Dimic je namreč za obnovo hiše v Murglah v NLB dobila najmanj 350.000 evrov za preiskovalce sumljivega kredita. Še posebej so pod drobnogledom komisije banke v državni lasti. Po letu in pol preiskave so tik pred tem, da objavijo vmesno poročilo. Klemenčič pa pravi, da dosedanja preiskava kaže predvsem na to, da je slovenski bančni sistem "ugrabljen".

Neuradno naj bi zaradi kreditov, ki jih je potreboval Grep za gradnjo Stožic, pri bankah posredovali celo nekateri ministri. Grep in njegov solastnik Energoplan, imata v NLB skupaj za 100 milijonov evrov posojil, Grep najdemo tudi v drugi največji banki NKBM.

A Banka Slovenije kljub vsemu miri, da je poslovanje naših bank stabilno in pod težo očitkov, da svojega niso naredili, odgovarja, da oni kot prvi bančni nadzornik stalno izvajajo nadzor nad poslovanjem bank. Goran Klemenčič pa sprašuje, koliko je bilo v tem času odvzemov licenc.

Ker slabi krediti lahko končajo v javnem dolgu, potiskanje teh zgodb pod preprogo nikomur ne bi smelo biti v interesu. Treba je počistiti za nazaj in za vnaprej zlorabe onemogočiti, meni Klemenčič.

Bilanca do zdaj pa je ena ovadba zoper visokega bančnika. Draško Veselinovič si jo je prislužil zaradi kredita, ki ga je pri NLB dobila Simona Dimic.

Bankirji pa večinoma trdijo, da niso krivi. Nekateri člani ene od bivših uprav Nove Ljubljanske banke celo trdijo, da lahko "s krvjo jamčijo", da nezavarovanih kreditov ni bilo. Navsezadnje so v vodstvu banke sedeli tudi predstavniki belgijske solastnice KBC, ki bi zagotovo opazili, če bi bilo kaj narobe.