Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je sprva napovedal, da bo zakon veljal tudi za podjetja, ki prejemajo državno pomoč, a te določbe v zakonu zaenkrat ni. Kot so sporočili z ministrstva za gospodarstvo, je vlada sicer že 22. januarja sprejela sklep o priporočilih članom nadzornih svetov gospodarskih družb, katerih večinska lastnica je Slovenija, da v roku enega meseca oziroma v nadaljnjem roku dveh mesecev predlagajo uskladitev že sklenjenih pogodb o zaposlitvi z vladnim sklepom. Kot so še dodali, so od nadzornih svetov omenjenih družb na ministrstvu že prejeli poročila, da so ti vladni sklep upoštevali.
Kljub temu pa so na ministrstvu pripravili še predlog zakona, "ker širše ureja problematiko plač v podjetjih v večinski neposredni ali posredni lasti države in lokalnih skupnosti ter odpravlja anomalije pri izplačanih plačah v vseh družbah, ne glede na to, kateri vladni resor je pristojen“.
Zakon poskuša urejati plačna razmerja, končno višino plače pa bo vlada določala sproti z uredbo. Po besedah Lahovnika pa naj bi bila lahko le petkrat višja od povprečne plače v podjetju. V zakonu so napisana tudi vsa že dosedaj znana določila glede odpravnin, določa pa tudi razmerje med variabilnim in fiksnim delom plače. Pri tem je variabilni lahko največ 20 odstotkov fiksnega bruto zneska.
A direktorji so že na nogah. Sposobni kadri bodo odhajali v tujino, pravijo, saj tako nizkega razmerja ne poznajo nikjer na svetu.
Tudi ekonomisti opozarjajo, da tako nizkega razmerja v svetu ne poznajo. Običajno so plače direktorjev devet do deset krat višje od delavskih, kar pa je, so prepričani, eno najmočnejših orodij za privabljanje dobrih managerjev.
Vladna priporočila
Kot je znano, je vlada 22. januarja sprejela priporočila glede plač, nagrad in odpravnin članov ter predsednikov uprav družb. V malih družbah je izhodišče za plačo največ trikratnik, v srednjih družbah štirikratnik, v velikih družbah pa petkratnik povprečne plače v dejavnosti.
Nagrade članom in predsednikom uprav so omejene na največ dve bruto plači letno, pri čemer naj bi se upoštevalo kazalce uspešnosti, izboljšanje položaja posamezne družbe, primerjavo dobička in izboljšanja kapitala družbe glede na sorodne družbe v panogi, gibanje dobička glede na preteklo leto, povečanje izvoza in odpiranje novih delovnih mest.
Odpravnina je omejena na največ šestkratnik povprečne mesečne plače posameznika, ki je do nje sicer upravičen le v primeru, če družbo zapusti in je razrešen iz nekrivdnih razlogov. Če bo ostal v podjetju, mu odpravnina ne pripada.
KOMENTARJI (97)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.