Lahko tuji kapital reši Slovenijo?

Naključje je hotelo, da je na dan stavke javnih uslužbencev v Cankarjev domu potekal sejem Kapital 2012. Vodilni finančniki so se ob začetku sejma razgovorili o potrebi po tujem kapitalu v Sloveniji.

Predsednik uprave Unicredit banke Slovenija France Arhar meni, da so sedanje številke o tujih naložbah v Sloveniji porazne in da bi se država morala posluževati tujih investicij ter pri tem staviti na modele, ki so v EU že preizkušeni.

Izvršni direktor Alta skupine Aleš Škerlak je menil, da je Slovenija sistemsko zelo tvegana država, saj v državi primanjkuje kapitala. Tega v zadnjih letih nismo bili sposobni privabiti, saj smo se v preteklosti zapirali in dajali slabe signale vlagateljem.

Zdaj se po njegovih pojasnilih nahajamo v začaranem krogu, ko je treba po eni stran dokapitalizirati banke, banke pa so v veliki meri tudi lastnice prezadolženih podjetij, ki potrebujejo nov lastniški kapital, da bi lahko banke laže zadihale in se posvetile svoji osnovni dejavnosti.

Prodati le, kar je nujno treba

Nekoliko drugačnega mnenja je ekonomist Jože Mencinger, ki pravi, da sam sicer nima ničesar proti tujim lastnikom, a ne ve, zakaj je treba vse prodati. Prepričan je, da je treba prodati le tisto, kar je nujno treba. Glede morebitnih posledic prevelikega odprtja tujemu kapitalu je spomnil na velik odliv tujega kapitala iz srednje in vzhodne Evrope v času krize.

Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec pa je izpostavil tudi potrebo po razvijanju kakovostnega slovenskega menedžmenta. Kapital, ki bo prihajal, mora o njegovih besedah zagotoviti razvojno pot slovenskega gospodarstva, zato potrebujemo slovenski menedžment, ki bo znal slovenska podjetja uveljaviti zunaj meja države.

Predsednik uprave NLB v odstopu Božo Jašovič pa je poudaril, da Slovenijo bremeni koncentracija lastništva, saj se je iz nekdanjega kapitala podjetij naredilo obveznosti. Kapital po njegovih besedah potrebujemo, lahko pa ga uvozimo ali pa ga ustvarijo podjetja z dobički.

Nekoliko drugačen poudarek pa je dal prvi mož KD Group Matjaž Gantar. Kratkoročno po njegovem težav s tujim kapitalom ne bo moč rešiti, saj je prva naloga reševanje prezadolženih podjetij in takih podjetij trenutno ni pametno prodajati.

Ko so podjetja v težavah, se ta kupujejo poceni in Slovenija bi sedaj podjetja prodajala poceni, opozarja. Gantar zato meni, da bi bilo treba izvesti preoblikovanje terjatev v kapital skozi t. i. debt to equity swap. Pri tem bi morala po njegovih besedah sodelovati tudi država, ki bi se morala zadolžiti z izdajo obveznic in začasno vsaj delno vstopiti v lastništvo podjetij ter nato svoje lastniške deleže dražje prodati.