Krize je konec, sindikati: '604,35 evra neto ne omogoča dostojnega življenja. Sramota, da ne izračunajo, koliko rabi oseba za preživetje'

Krize je konec, okrevanje pa se mora pokazati tudi v denarnicah tistih, ki morajo kljub trdemu delu pomoč za preživetje iskati pri humanitarnih organizacijah, so prepričani v sedmih sindikalnih centralah, ki so del ESS. Skladno s tem predlagajo, da se minimalna plača januarja skozi redno uskladitev zviša za pet odstotkov na 630 evrov neto.

Sedanja minimalna plača v višini 790,73 evra bruto oz. 604,35 evra neto ne omogoča dostojnega življenja, je na novinarski konferenci v Ljubljani v imenu vseh sindikalistov spregovorila izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje. Kot je izpostavila, je sramotno, da vlada že toliko let ni izračunala, kakšen dohodek potrebuje odrasla oseba, da preživi. Zadnji podatki so tako iz leta 2009 in kažejo, da je nujno potrebnih 606 evrov. Prejemniki minimalne plače še vedno prejmejo nižjo neto plačo od tega zneska, je bila ostra.

Povedala je, da se je minimalna plača od leta 2014 povišala zgolj za 0,2 odstotka oziroma za 1,6 evra bruto, in to kljub temu, da se od tedaj najbolj zvišujejo prav cene tistih izdelkov - hrane, obleke, obutve -, ki predstavljajo največji delež v košarici zaposlenih s to plačo.

Spomnila je še na gospodarsko rast po letu 2014, povečujeta pa se tudi zaposlenost in poslovanje gospodarskih družb. Po zadnjih podatkih so se čisti dobički slednjih v letu 2015 povišali za 126,7 odstotka na na 1,64 milijarde evrov. "Ne moremo mimo dejstva, da si na primer v trgovini nekateri menedžerji z lahkim srcem izplačujejo polmilijonska izplačila, ki jih prigarajo njihovi zaposleni na minimalnih plačah," je dodala.

V Sloveniji se oddaljujemo od minimalne plače kot zneska, ki bi delavcu omogočal normalno preživetje, se je strinjal predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije (KS 90) Peter Majcen. Po evropskih smernicah se višina minimalne plače približuje 60 odstotkom povprečne plače, v Slovenji pa komaj presega 50 odstotkov, je izpostavil.

Predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije Neodvisnost (KNSS) Evelin Vesenjak je šla še dlje. Kot je dejala, "obstaja razlika med živeti in preživeti". Prepričana je, da se je treba boriti, da bodo delavci začeli živeti.

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek pa je izpostavil, da bi se morale v Sloveniji zvišati tudi ostale plače. Po njegovih besedah bi bilo treba celovito preučiti obravnavo plač v povezavi z dohodninskim sistemom in razmisliti o prenovi plačnega sistema, predvsem v zasebnem sektorju. V tej luči se je zavzel tudi za razmislek o morebitni prenovi splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti.

"Ko je leta 2008 nastopila kriza, so se mnogi delodajalci obračali na nas in govorili, da je kriza, da dobičkov ni, da jih je treba razumeti, da smo vsi na istem čolnu. Na to logiko že nekaj let pozabljajo, dobički so tu, gospodarska rast je nesporna. A v tem čolnu so le še delavci, delodajalcev pač ni, so na gliserjih," je kolege dopolnil predsednik ZSSS Dušan Semolič.

Sindikati predlagajo, da se minimalno plačo januarja v okviru redne uskladitve zviša za pet odstotkov na 830 evrov bruto oziroma na 630 evrov neto. To vprašanje bo tudi na dnevnem redu petkove seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).

Znesek minimalne plače za tekoče leto določi minister za delo. Pri določitvi višine upošteva rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi gibanje plač, gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Navadno se upošteva le inflacija, v tem primeru bi minimalna plača letos zrasla za 0,5 odstotka oz. malenkost manj kot štiri evre bruto na 794,68 evra bruto.

V ZL pa so minuli teden predlagali, da se minimalna plača januarja v okviru redne uskladitve zviša na 645 evrov neto, septembra pa z novelo zakona o minimalni plači na 700 evrov neto.

Trenutno minimalno plačo prejema 22.720 v zasebnem in nekaj čez 8000 zaposlenih v javnem sektorju.

Delodajalci ostro proti zvišanju minimalne plače

Zvišanje minimalne plače ne bi prineslo nič dobrega, so se na predlog sindikatov, da je čas, da se okrevanje gospodarstva začne poznati tudi v denarnicah delavcev, odzvali delodajalci. V GZS poudarjajo, da bi dvig lahko povečal brezposelnost, delo na črno in prekarizacijo, v ZDS pa, da z zvišanjem pridobi predvsem država.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da proti dvigu minimalne plače govori več argumentov, med drugim, da v zadnjih dveh letih beležimo deflacijo, "kar pomeni, da lahko zaposleni z istim prihodkom kupijo več blaga in storitev". Kupna moč minimalne plače se je s tega naslova okrepila za 0,6 odstotka, pravijo.

"Minimalna plača v Sloveniji je pri obstoječi višini še enkrat višja kot v višegrajskih državah in je zgolj štiri odstotke nižja od povprečne v EU," navajajo. Poleg tega minimalna plača ne pomeni minimalnega prejemka, saj je treba upoštevati še različne olajšave, nadomestilo za prevoz in malico, regres, pa tudi druge instrumente socialne politike, ki so jih deležna gospodinjstva prejemnikov teh plač, denimo znižano plačilo vrtca, subvencije za malico, kosila, prevoz, najemnino, višji otroški dodatek, štipendije, plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja, dodajajo.

Izpostavljajo tudi majhno razliko med minimalno in povprečno plačo v Sloveniji in hitrejše naraščanje prve v primerjavi z drugo v zadnjih osmih letih. "Uravnilovka je vse večja, kar produktivne zaposlene demotivira, da bi delali več," verjamejo.

Prepričani so, da bi višje minimalne plače upočasnile zaposlovanje v storitvenem sektorju, denimo varovanju in trgovini, spodbudile delo na črno, prekarne oblike dela in robotizacijo enostavnejših opravil v predelovalnih dejavnostih ter zmanjšale zanimivost Slovenije za tuje in domače vlagatelje v delovno intenzivnih dejavnostih.

Tako v GZS kot v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) pojasnjujejo še, da je do zvišanja minimalne plače že prišlo skozi spremembe zakonodaje: dodatki za nočno, nedeljsko in praznično delo se od 1. januarja lani ne štejejo več v minimalno plačo. To naj bi povečalo stroške dela v gospodarstvu za 30 milijonov evrov.

Tudi sicer, tako v ZDS, ob vsakem dvigu neto plače delavca še enkrat toliko vzame država, delodajalec pa plača oba zneska. Če bi denimo prišlo do zvišanja minimalne plače za 1,5 odstotka, bi se ta v neto znesku povečala le za 7,77 evra, medtem ko bi se strošek delodajalca za 13,77 evra.

V ZDS ob tem opominjajo še, da ministrstvo za delo lani ni upoštevalo deflacije in ni spreminjalo zneska minimalne plače, četudi bi ga lahko znižalo. Tudi v prejšnjih letih je pri usklajevanju minimalne plače vedno upoštevalo le inflacijo, ne pa tudi drugih negativnih kazalnikov, denimo padca bruto domačega proizvoda in upadanja zaposlenosti. Skladno s tem predlagajo, da se minimalne plače letos kljub inflaciji sploh ne uskladi.

Pri določitvi višine minimalne plače se v Sloveniji upošteva rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi gibanje plač, gospodarska rast in gibanje zaposlenosti.

Znesek minimalne plače za tekoče leto določi minister za delo po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji in ga objavi v uradnem listu. Tokratno posvetovanje bo na Ekonomsko-socialnem svetu potekalo v petek.