'Kot da bi v podjetje prispeli marsovci'

"Na prvi pogled se delodajalcem zdi, kot da so v njihovo podjetje prispeli marsovci. Ali pa morda celo, da jih bo treba 'ukrotiti'," o pripadnikih generacije Y oziroma milenijcih pripoveduje Sara Brezigar, strokovnjakinja s področja strateškega upravljanja s človeškimi viri, raziskovalka in soustanoviteljica Akademije Panta Rei. Ko delodajalci to poskusijo narediti, pa hitro ugotovijo, da ta pristop ne deluje. Zakaj? "Preprosto zato, ker ni dovolj, da razumemo, da so drugačni. Treba je ugotoviti in razumeti, zakaj so drugačni. Šele razumevanje vzrokov te drugačnosti nam omogoča, da prilagodimo svoj slog vodenja in jih uspešno vključimo v delovanje podjetja," pojasnjuje strokovnjakinja.

Nestrpni, egocentrični, razvajeni, a tudi inovativni, učinkoviti in vztrajni

Kateri pridevniki torej najbolje opisujejo to generacijo? Brezigarjeva pravi, da strokovnjaki kot glavne značilnosti omenjajo nestrpnost, prilagodljivost, inovativnost, učinkovitost, neobčutljivost (odklopljenost) in skeptičnost, odpornost in vztrajnost, tolerantnost in ekspresivnost. Sicer pa opozarja, da je treba biti pri predalčkanju lastnosti neke generacije zelo previden, saj je vsak pripadnik generacije različen od drugega. V povprečju pa imajo pripadniki neke generacije neke skupne sociološke značilnosti.

Ob tem naša druga sogovornica Eva Boštjančič, vodja katedre za psihologijo dela in organizacije na Filozofski fakulteti, še dodaja, da milenijce opisujejo kot izmuzljive, egocentrične, nagnjene k eksperimentiranju (na primer z drogami), nemotivirane, razvajene, brez obstanka in nelojalne. Na drugi strani pa naj bi bili uspešni pri delu v timu, samozavestni in fleksibilni.

Informacije so jim dostopne 24 ur na dan, mrežijo na Facebooku in Twitterju

Pisali smo že, da je generacija Y poimenovana tudi net generacija. Kot pojasnjuje Boštjančičeva, so milenijci prva generacija, ki se je rodila z računalnikom v hiši in ki odrašča ob prisotnosti digitalnih medijev.

Za njih je tudi značilno, da so jim informacije dostopne 24 ur na dan, znajo jih najti in tudi uporabiti. Ne cenijo več učenja na pamet, cenijo pa možnosti, ki jim jih svetovni splet omogoča. Na počitnicah pošiljajo sms-sporočila, preverjajo, kaj se dogaja doma, so v stalnem elektronskem stiku z najboljšimi prijatelji. Milenijci so na prehodu v novo stoletje začeli plesti družbene mreže prek svetovnega spleta z uporabo omrežij, kot so My Space, Facebook, Twitter.

Zaradi pogoste in hkrati znakovno omejene uporabe telefona milenijci med pogovorom uporabljajo veliko kratic, simbolov, okrnjenk in okrajšav. Z generacijo Y prihaja drugačen pogovorni jezik, ki se meša z novi slengovskimi izrazi. Včasih smo v stavke vrivali besede kot so super, ok … Danes mlada generacija uporablja izraze občudovanja, na primer hudo, mega, pripoveduje Boštjančičeva.

V službi nočejo biti pridne mravljice, ampak zvezde

Tudi Brezigarjeva pojasnjuje, da so kadri generacije Y odraščali v svetu interneta, televizije in videoigric, ki so igralce spremenile v zvezde. Kot pripoveduje naša sogovornica, pa heroji v teh igricah niso pridne mravljice, temveč so prodorne zvezde. Pri videoigricah napredujejo le drzni, pogumni in hitri. In tukaj tudi leži razlog, zakaj milenijci ne zmorejo biti na delovnem mestu, ki je običajno in dolgočasno, kjer se nič ne dogaja, kjer se ne napreduje ali kjer celo pričakujejo, da bodo "pridne mravljice" in ne zvezde.

Če gre kaj narobe, začneš znova

Ena od lastnosti milenijcev je tudi, da je tehnologija, s katero so odraščali, zabrisala pomembnost zaporedja in vzročno-posledične zveze v življenju, poudarja Brezigarjeva. Generaciji Y ta povezava ni samoumevna. Tehnologija, s katero so odraščali, jim namreč omogoča "instantno" rešitev oziroma zadovoljitev potrebe. "Ko igrajo videogrico, lahko s par potezami preskočijo na višji oziroma težji nivo, če želijo. Ko poslušajo glasbo ali gledajo film, lahko v trenutku preskočijo na 115 pesem in 34. sceno. Zaporedje ni več 'pravilo'."

In tako, pravi naša sogovornica, je tudi pri vzročno-posledični zvezi podobno. "Če gre kaj narobe, začneš znova. Če se ti računalnik sesuje, pritisneš CTRL*ALT*DELETE in začneš znova. Določen zvezdnik lahko danes popiva, ima težave z mamili in pristane v zaporu. Jutri ustvari nov hit in se mu vse njegove težave čez noč odpustijo – postane spet oboževana zvezda."

Odraščali v prepričanju, da so nekaj posebnega

Otroci generacije Y so otroci generacije baby boom ali generacije X. Kot otroci so lahko igrali kar vlogo staršev, saj so jim starši to dopuščali, hkrati so bili tudi njihovi prijatelji, pripoveduje Boštjančičeva. Kot najstniki so lahko jasno izražali svoje mnenje ter kljub mladosti in pomanjkanju izkušenj pričakovali kredibilen sprejem. Starši so jih celo spodbujali, da so izzivali avtoritete. Večino svoje mladosti so preživeli v blaginji in v obdobju visoke ekonomske rasti. Usmerjeni so k doseganju osebnega uspeha, vzporedno pa jih k temu priganjajo tudi starši, ki danes tudi pomagajo pri pripravah na izpite in otroke spodbujajo, da se vpišejo na najboljše fakultete.

Starši igrajo tudi v obdobju zaposlitve še vedno pomembno vlogo. Delodajalci navajajo, da se vedno več staršev vpleta v proces kadrovanja. Tako za starše kot za njihove odrasle otroke iz generacije Y predstavlja prva zaposlitev "začetek nagrade za vsa načrtovanja, stres in deljene ambicije, pri katerih so leta vztrajali," pravi Boštjančičeva.

Tudi Brezigarjeva pojasnjuje, da moramo razumeti, da so milenijci odraščali v drugačnem okolju in z drugačnimi vrednotami kot prejšnje generacije. Starši so jih vzgajali v prepričanju, da so nekaj posebnega, in tudi družba jih je postavljala v ospredje. Tudi v šoli so učitelji po sili razmer tako ravnali z njimi, saj so sicer imeli težave s starši. In posledično pridejo na delovno mesto s prepričanjem, da so nekaj posebnega in da bo delodajalec z njimi tako tudi ravnal, pripoveduje naša sogovornica.

Že kmalu po prihodu na delovno mesto si želijo vodilne vloge

Boštjančičeva pravi, da so raziskave pokazale, da na delovnem mestu komunicirajo popolnoma drugače kot generacije pred njimi, saj si želijo jasne oziroma odprte komunikacije, iskrenih odnosov, hkrati pa direktno povratno informacijo, ki se nanaša na slabosti njihovega dela, težje prenašajo.

Kot pojasnjuje psihologinja, generacija Y vidi dober odnos z nadrejenim kot temelj za napredovanje in zadovoljstvo na delovnem mestu. "Želijo pa si, da je komuniciranje med vodjo in njimi pogostejše, bolj pozitivno in bolj usmerjeno k potrditvam njihovega dela." Vodje so po besedah naše sogovornice pravzaprav presenečeni, ko vidijo, da milenijci pričakujejo, da bodo z njimi brez zadržkov delili strateške informacije, ki so bile na primer oblikovane na vrhu organizacije. Študije so tudi pokazale, da si milenijci bolj kot baby boom generacija želijo priznanja in napredovanja.

Nezadovoljni s priznanjem nadrejenih

Je pa generacija Y zelo nezadovoljna s priznanjem nadrejenih, poudarja Boštjančičeva. "Postavlja se torej vprašanje, ali je danes stil vodenja drugačen kot je bil včasih? Ali nagrajujemo le izredne rezultate, nekdaj pa so bili vsi nagrajeni za dobro opravljeno delo? Ali generacija Y odrašča v drugačnem družinskem okolju, ko starši izdatno vzpodbujajo in jih hvalijo ne glede na vloženi trud?"

Če pa primerjamo vse generacije, ki so trenutno aktivne na trgu dela, je generacija Y najbolj zadovoljna z razvojem kariere in možnostjo napredovanja, na zadnjem mestu pa je varnost zaposlitve.

Čeprav z varnostjo zaposlitve niso zadovoljni, pa jim je zelo pomembna, tako kot je bila pomembna baby boom generaciji. "Ne glede na to, da so se v času med prvo omenjeno in sedanjo generacijo razmere drastično spremenile, da so včasih delali od 'zibelke do groba' v isti organizaciji, danes pa je že težko dobiti službo, kaj šele v njej ostati, je pogled današnje generacije podoben prvi," še dodaja Boštjančičeva.

Ne razumejo, zakaj ne morejo dobiti vsega takoj, že v nekaj mesecih pričakujejo napredovanje

Brezigarjeva pravi, da je bilo starejšim generacijam samoumevno, da je treba sadiko najprej vsaditi, potem skrbeti zanjo in jo zalivati, da bo pozneje zrasla in obrodila sadove. Generacija Y pa se s tem konceptom srečuje zelo poredko.

Milenijcem je tuj koncept, da bodo nekaj časa trdo delali, zato da bi enkrat prišli do boljšega delovnega mesta, do bolj zanimivega dela ali do boljše plače. Ne razumejo, zakaj ne morejo dobiti vsega že zdaj. "In zato so delodajalci pogostokrat presenečeni, ko prosijo za povišico že po enem tednu dela ali ko pričakujejo, da bodo v par mesecih napredovali na drugo delovno mesto."

Tudi Boštjančičeva potrjuje, da milenijci zelo zaupajo v svoje sposobnosti ter si prizadevajo dobiti vodilne vloge v timih kmalu po prihodu na delovno mesto. Pri izražanju svojih potreb in pričakovanj na delovnem mestu nimajo težav. Sodelavci jih zato pogosto dojemajo kot preveč samozavestne in neprimerno zahtevne.

Ne bojijo se stresa ali obremenitev. Bojijo se dolgčasa

Če je bila baby boom generacija pripravljena za uspešno kariero žrtvovati skoraj vse, pa to nikakor ne velja za predstavnike generacije Y, pojasnjuje Boštjančičeva. Njihova želja je uspešno usklajevanje dela in prostega časa. Delo jim namreč predstavlja manj pomemben del osebne identitete in stremijo k zaposlitvi, ki jim bo dopuščala dovolj prostega časa, pravi psihologinja. Denar namreč milenijcem ne pomeni toliko, kot je pomenil njihovim staršem. "Nagrado vidijo predvsem v novih izzivih, ki jim omogočajo večjo fleksibilnost in uporabo novih tehnologij," pravi Boštjančičeva.

Brezigarjeva pojasnjuje, da pri generaciji Y ni povezave med tem, kaj počnejo, in tem, kar so. Oziroma če povemo drugače: "Kakovost njihovega dela in njihov položaj v službi jih ne 'definira' kot osebo." Kot pripoveduje naša sogovornica, milenijci delo dojemajo kot nekaj, kar morajo početi zato, da dobijo tisto, kar si želijo. "Če lahko z minimalnim trudom dobijo to, kar želijo, potem je ves dodaten trud odveč. S tega vidika so pripadniki generacije Y zelo praktični, zelo racionalni in maksimalno dobro izkoristijo svoje resurse – torej učinkoviti."

Če je bila generacija X znana kot uporniška generacija oziroma generacija včasih težko vodljivih individualistov, pa je generacija Y predvsem generacija, ki je izredno učinkovita pri delu in znana po tem, da naredi tisti minimum, ki je potreben, da doseže zaželeni cilj, še dodaja Brezigarjeva.

Delo je za generacijo Y sredstvo, s katerim zaslužijo dovolj denarja, da lahko počnejo to, kar jih veseli. Pri tem se ne želijo dolgočasiti oziroma najbolj se bojijo, da bi jim bilo v službi dolgčas. "Ne bojijo se stresa ali obremenitev. Bojijo se dolgčasa," konča Brezigarjeva.