Komisija za preprečevanje korupcije je v petek sprejela načelno mnenje glede primera brezplačne podelitve radijskih frekvenc Tušmobilu, v katerem ugotavlja, da so uradne osebe Apeka postopek izvedle v nasprotju s predpisi in s tem drugemu omogočile neupravičeno korist.

Kečanović pravi, da je šlo za dejanje, ki ustreza definiciji korupcije. (Foto: POP TV)

"Postopek ni bil izpeljan tako, kot je določeno v predpisu agencije, kar pomeni kršitev dolžnega ravnanja, posledica teh kršitev pa je, da je samo eden od zainteresiranih dobil brezplačno uporabo teh frekvenc. To pa ustreza definiciji korupcije," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal pomočnik predsednika komisije za preprečevanje korupcije Bečir Kečanović.

Primer se nanaša, kot omenjeno, na postopek, ki ga je agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apek) vodila v primeru dodelitve radiofrekvenčnega pasu za opravljanje storitev tretje generacije mobilne telefonije UMTS družbi Tušmobil. Javni poziv za pridobitev mnenj je objavila decembra 2007, Tušmobilu kot edinemu ponudniku pa nato frekvenco dodelila brez javnega razpisa in brez plačila.

To pa je zmotilo druge mobilne operaterje, ker so menili, da so uradne osebe Apeka ravnale netransparentno in diskriminatorno, ker so poziv zainteresirani javnosti, ki je sicer zakonski predpogoj za odločitev o načinu dodelitve frekvenc, objavile v nasprotju s predpisi in pričakovano prakso. Zato so se operaterji v začetku leta 2008 obrnili tudi na komisijo za preprečevanje korupcije, ki ji predseduje Drago Kos.

Apek je v pisnem odzivu, objavljenem na njegovi spletni strani, zapisal, da se z ugotovitvami komisije, da postopek ni bil izpeljan transparentno, ne strinja. "V načelnem mnenju je komisija namreč povzela le že znane pomisleke operaterjev, ki pa jih očitno ni podrobneje preverila," so pojasnili.

V Tušmobilu vztrajajo, da je šlo za zakonite postopke.

Prav tako se po mnenju Apeka ni mogoče strinjati s približnimi ocenami komisije, da naj bi prišlo do omogočanja neupravičene koristi prejemniku frekvence v višini dveh milijonov evrov, "saj je ta ocena močno pretirana in ne odraža realnih trendov na trgu elektronskih komunikacij". Agencija je sicer v izogib kakršnim koli očitkom o netransparentnem delovanju na svojih spletnih straneh pričela objavljati informacije o objavah javnih pozivov v Uradnem listu RS.

V Tušmobilu so dejali, da so pri prijavi na javni poziv, ki je bil objavljen v uradnem listu, upoštevali vse zakonsko predpisane postopke.

V največjem slovenskem mobilnem operaterju Mobitelu pravijo, da mnenj in odločitev uradnih organov ne morejo komentirati. V drugem največjem slovenskem mobilnem operaterju Simobilu poudarjajo, da že dalj časa opozarjajo na sporno podelitev frekvenc Tušmobilu.