Žerjav: Ni čudno, da stopicamo na mestu, če država ni bila sposobna sprejeti sprememb

Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2012, ki jo vsako leto pripravi švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), 51. To pomeni, da je ohranila lansko uvrstitev, potem ko je v letu 2010 s padcem za 20 mest utrpela največji padec med državami v raziskavi. Vendar pa tega ne moremo šteti za uspeh. Na lestvici je namreč vsega 59 držav, torej smo jih prehiteli le osem.

Kot je pojasnil Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja, je uvrstitev Slovenije na lestvici konkurenčnosti odraz gibanja gospodarstva v preteklem letu, zato ne preseneča, da ni bilo napredka. V krizi je celotna Evropa, ne le evroobmočje, saj je med prvo deseterico uvrščena le Nemčija, je dodal. Po njegovem mnenju bi bilo v prihodnje za izboljšanje konkurenčnosti nujno znižati javnofinančni primanjkljaj, povečati učinkovitost trga dela, prestrukturirati predelovalni in tudi storitveni sektor ter varčevati v javnem sektorju. Po drugi strani pa so potrebni tudi ukrepi za gospodarsko rast, pri čemer pa je vprašanje, ali in za kakšne investicije se še zadolževati, je dejal.

"Osebno nisem presenečen, da stopicamo na mestu, glede na to, da država v zadnjih letih ni bila sposobna sprejemati ukrepov, ni bila sposobna sprejemati sprememb. Praktično sedaj, v zadnjem mesecu smo začeli sprejemati pomembne spremembe," pa je na uvrstitev Slovenije na lestvici konkurenčnosti dejal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav.

Minister sicer verjame, da bo Slovenija na lestvici napredovala, če bodo vlada s tem tempom nadaljevala in se lotila še nekaterih drugih reform, ki so v programu vlade – npr. reforme trga dela ter pokojninske in zdravstvene reforme. Če pa kot država ne bomo pripravljeni sprejemati sprememb, bomo obsojeni na to, da bomo stopicali na mestu, je prepričan minister. Dodaja, da bi bilo prav, da se takšno vprašanje postavi še "komu drugemu v državi, ki je v zadnjem času blokiral vse pomembne reforme". "Država in politika sta prevzeli odgovornost za to, da v državi opravimo potrebne spremembe. Dobro bi bilo, da se odgovorni politiki omogoči, da se te spremembe dejansko realizirajo," pravi Žerjav.

Na vrhu lestvice je sicer Hongkong, za njim pa ZDA in Švica. "Vsem težavam navkljub ZDA ostajajo v vrhu svetovne konkurenčnosti zaradi svoje velike gospodarske moči, dinamičnosti tamkajšnjih podjetij in velike zmogljivosti za inovacije," so drugo mesto Združenih držav, ki je marsikoga začudilo, pojasnili pri IMD. Na dnu lestvice so Hrvaška, Grčija in Venezuela.

Med evropskimi gospodarstvi se je poleg Švice najbolje odrezala Švedska, ki je pristala na petem mestu, motor EU Nemčija je šele deveta. Skupna sta jim v izvoz usmerjeno gospodarstvo in fiskalna disciplina, piše v razlagi.

Se je pa večina najbolj problematičnih evropskih gospodarstev odrezala bolje kot Slovenija. Izjema je le Grčija, ki je pristala sedem mest za nami. Španija je 39., Italija 40., Portugalska 41., Madžarska 47., Irska pa celo 20. Islandija, kjer je finančna kriza najprej udarila, je 26.

Poglejmo še po svetu: Kitajska je 23., Indija 35., Brazilija 46., Rusija pa 48. 

Kaj sploh merijo?

Analitiki pri sestavljanju lestvice upoštevajo, kako dobro države upravljajo s svojimi gospodarskimi in človeškimi viri. Skupaj je 329 kriterijev.