Gospodarstvo

Komisarka mirila tiste, ki jih skrbi TTIP, nasprotniki pomisleke kar zapeli: EK reformira ISDS, Slovenija v boj za gospodarske učinke

Ljubljana, 11. 11. 2015 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min
Avtor
Natalija Švab
Komentarji
66

Evropska komisarka za trgovino je v Ljubljani pojasnjevala, kaj sporazum TTIP prinaša in česa ne. Obljubila je, da zloglasnega mehanizma ISDS v stari obliki zagotovo ne bo. Medtem pa se gospodarsko ministrstvo podaja v bitko, kako slovensko gospodarstvo okrepiti, da bo znalo izkoristiti prednosti sporazuma.

Protest proti TTIP v Berlinu - 8
Protest proti TTIP v Berlinu - 8 FOTO: Reuters
Med dialogom je skupina udeležencev v protest proti TTIP zapela pesem Do You Hear The People Sing, nato pa pogovor zapustila.
Na obisku v Ljubljani se je mudila evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström, ki je sodelovala tudi v Dialogu z državljani, dogodku, namenjenemu izmenjavi mnenj o trgovinskem in naložbenem partnerstvu TTIP, o katerem se pogajata Evropska unija in ZDA, z odpravo tarifnih in drugih ovir pa bi naj partnerici povečali trgovinsko menjavo, okrepili gospodarsko rast, prav tako pa tudi okrepili svojo geopolitično moč v globalnem svetu.

Nasprotnikov sporazuma sicer ne manjka - opozarjajo, da se bo morala Evropa na račun zanemarljivega povečanja trgovinske menjave, pri čemer naj bi v nekaterih državah - tudi v Sloveniji, število delovnih mest celo upadlo, namesto zraslo, odpovedati svojim standardom, sporazum pa bo velikim multinacionalkam omogočil še večji vpliv.

Med jezo in podporo: zbrali 3 milijone podpisov proti, a sporazum naj bi podporo beležil v 25 državah EU

Kot je bilo izpostavljeno na konferenci, kjer so se udeleženci dotaknili perečih vprašanj, ki se pravzaprav pojavljajo že vse od začetka pogajanj, odgovori pa javnosti doslej očitno (še) niso zadovoljili, so nasprotniki TTIP doslej zbrali že 3 milijone podpisov, 11.300 podpisnikov je Slovencev. Proti TTIP se vrstijo tudi demonstracije. Zakaj torej takšno vzdušje, če so sporazumi dobri, je bilo eno od vprašanj za komisarko, ki že vse od začetka svojega mandata na podobnih dogodkih po Evropi in brani sporazum. Tudi - kot pravijo na Evropski komisiji - pred miti, ki se pojavljajo v zvezi z njim.

"Zavedamo se, da obstaja opozicija sklepanju prostotrgovinskih sporazumov. Razlogi za to so različni. Medtem ko nekatere skrbi zniževanje standardov, ko gre za varnost hrane, zaščito okolja ... ti pomisleki so sicer neosnovani, druge vodi nek splošen strah. S temi se skušamo čim več pogovarjati, potem pa so tukaj še ljudje, ki so proti vsakršnemu sporazumu z ZDA. Ti imajo vso pravico do svojega mnenja, čeprav se z njim ne strinjam. Zavedati pa se je treba, da sporazum podpira na milijone ljudi v EU. Ankete kažejo, da sporazum podpirajo v 25 članicah EU," je pojasnila Malmströmova.

ISDS le v reformirani obliki

Ena najbolj vročih tem dialoga je bilo vprašanje mehanizma ISDS, ki služi kot orodje za reševanje sporov med vlagateljem in državo, in ga številni vidijo kot sredstvo, s katerim bi velike multinacionalke v šahu držale državo, če bi ta želela ogrožati dobiček, ki bi ga podjetja želela kovati (tudi) na račun ljudi.

 Malmströmova je opozorila, da "ISDS nismo izumili skupaj s TTIP-om, ampak gre za nekaj, kar obstaja od petdesetih let prejšnjega stoletja." "Po svetu je 3400 sporazumov, ki ga vsebujejo, prav Evropa je največji uporabnik tega mehanizma, v sporazume z ZDA ga je vključilo že devet držav. Mehanizem torej obstaja in je namenjen varovanju tujih investitorjev, ki so lahko napram domačim, kdaj v podrejenem položaju. V pravnih državah se pričakuje, da je takšnih sporov izjemno malo, če so, pa se spori običajno rešijo na obstoječih sodiščih, so pa vendarle situacije, ko to ni mogoče."

Drži pa, je priznala komisarka, da je vmes mehanizem postal že staromoden, zato se pogajalci zavzemajo za prenovo mehanizma, da bi ta postal bolj transparenten, legitimen, s tremi neodvisnimi sodniki in pritožbenim mehanizmom. "V dokumentih pa mora biti zapisano, da lahko država vedno sprejema takšno zakonodajo, da so s tem zaščiteni njeni državljani, in da tega pod vprašaj ne more postavljati noben tuj investitor. Vprašanje reformiranja mehanizma traja že eno leto, zdaj manjka le še malo. Upamo, da bo to podlaga za vzpostavitev mednarodnega mehanizma in sodišča, kjer bi lahko obravnavali vseh 3400 sporazumov, kar pa seveda ne bo jutri, ampak bo trajalo nekaj časa."

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvi Aleš Cantarutti se je strinjal, da mehanizem ISDS kot ga poznamo ni potreben, podpiramo pa na ravni države njegovo reformo in pričakujemo, da bo šlo na koncu za mehanizem, ki odraža trenutek časa.

Breda Kutin iz Zveze potrošnikov pa je opozorila, da po doslej znanih podatkih težave prinaša tudi reformiran ISDS, saj ostajajo tri odprta vprašanja: "Čeprav govorimo o neodvisnosti arbitrov, so lahko ti posamezniki še vedno svetovalci korporacij pred ali po sojenju, čeprav se govori o pravici držav do regulaciji, so lahko te še vedno izpostavljene tožbam, prav tako kodeks arbitrov nima predvidenih sankcij."

Kot je dejala Kutinova, je ISDS mehanizem je nastal v okoliščinah, ki niso primerljive z današnjimi razmerami v dveh partnericah z urejenim pravosodjem, zato se po njenem z vztrajanjem pri ISDS pravzaprav pod vprašaj postavlja celoten pravni red EU in ZDA.

Komisarka je na to dejala, da lahko tudi v naprednih pravnih državah prihaja do diskriminacije pri naložbah, da pa držav, ko te želijo zaščitite svoje ljudi, nima nihče pravice tožiti. Razložila je, da bodo na sodiščih delovali neodvisni sodniki - predstavnik ZDA, EU in neodvisne tretje strani, ki jih bo zavezoval strog kodeks delovanja.

Kot je poudarila komisarka, je bil pravkar sklenjen prostotrgovinski sporazum TPP, ki so ga z ZDA med drugim podpisale Avstralija, Nova Zelandija, Mehika, Japonska ... in v njem je ISDS vključen.

"Države članice želijo ISDS. Če ISDS ne obstane v vsaj neki obliki, bodo v ZDA s takšnim mehanizmom zaščitena podjetja vseh največjih držav z izjemo evropskih, upoštevati pa je treba, da mednarodni sporazumi ne postanejo avtomatska zakonska osnova v ZDA, kar pomeni, da podjetja ne morejo nujno takoj pred ameriška sodišča. Večina sporov je in bo mogoče rešiti preko rednih sodišč in mediacije, ISDS bi ostal le za izjemne primere," je še zagotovila komisarka.

Protest proti TTIP
Protest proti TTIP FOTO: Reuters

Cantarutti: informacije so, jih je pa treba najti in prebrati. In ne berejo se kot roman za lahko noč

Eden od najpogostejših očitkov pogajanjem o TTIP je še vedno, da bi naj potekala za zaprtimi vrati. A to po mnenju komisarke ne drži. "Seveda na srečanja z ameriškimi pogajalci ne povabimo kamer, tako ne potekajo nobena pogajanja nikjer po svetu, skušamo pa čim več dokumentov objaviti na spletu. Na stotine jih imamo na spletni strani in tam so skoraj vsi dokumenti, z izjemo tistih, ki zaradi pogajalske taktike ne morejo biti objavljeni. Imajo pa vse dokumente na razpolago države članice in evropski poslanci. To je pravzaprav najbolj transparenten način med vsemi trgovinskimi sporazumi."

Državni sekretar Cantarutti - njegovo ministrstvo se pogaja v imenu Slovenije - se je s tem, da je na voljo dovolj informacij, strinjal: "Dejstvo je, da so informacije na razpolago, treba se je samo potruditi in jih prebrati, čeprav to ni lahkotno branje za lahko noč."

Študija o zanemarljivem vplivu na Slovenijo je bila korektno izvedena, a je veliko prostora za izboljšanje

Kot je za uvod v konferenco dejal Samo Hribar Milič, bo globalna trgovina letos zrasla za več kot 4 odstotke in na srečo je v to vpeto tudi slovensko gospodarstvo: "Izvoz je pri nas gibalo razvoja in tisti, ki je pomagal, da smo izšli in krize in imamo pozitivne obete tudi v prihodnje."

Kot je dejal, pa ostaja vprašanje, ali bo naše gospodarstvo to globalnost znalo izkoristiti tudi v prihodnje. Malmströmova je dejala, da verjame v pozitivne učinke TTIP, saj gre za pomemben, ambiciozen dokument med dvema največjima ekonomijama. "Slovenija ve, kako pomembna je odprtost, glede na to, da izvoz poganja rast. Za slovenske izdelke vlada veliko zanimanje na evropskem in svetovnem trgu. V luči Martinovega velja opozoriti, da se je izvoz slovenskega vina v zadnjih 10 letih podvojih, vsako šesto delovno mesto pa je odvisno od izvoza," je poudarila komisarka in dodala, da so prav to bolje plačana delovna mesta.

"TTIP želi olajšati uvoz in izvoz, predvsem za mala in srednja podjetja, saj so v situaciji, ko je potrebno izvajati več testov, plačevati tarife in podobno, na slabšem kot velika, ki imajo več sredstev. V EU je veliko podjetij, ki bi želela na ameriški trg, a so stroški previsoki. Tem podjetjem bi veliko pomagalo, če bi dosegli, da so testiranja, ki jih morajo opraviti za vstop na evropski trg, veljavna tudi na ameriškem, ne, da je morajo postopek tam ponoviti, stroški pa se podvojijo. Ne znižujemo standardov, ampak želimo olajšati stvari tam, kjer lahko uskladimo predpise," je zagotavljala.

TTIP načeloma podpira tudi vlada.  "Že ob analizi, ki je pokazala, da so pričakovani učinki zanemarljivi, minimalni, smo začeli z vrsto priprav slovenskega gospodarstva, podjetij na to, da bi te učinke, ki pa bodo, najbolje izkoristili. Kar smo storili najprej, je bilo, da smo ameriški trg uvrstili med "top 3" najpomembnejše za slovensko izvozno gospodarstvo. Tako zaradi TTIP kot podatkov, ki kažejo, da slovenska podjetja ta trg premalo izkoriščajo, zanemarjajo. Premalo aktivnosti je bilo, da bi imeli slovenski izvozniki tam več priložnosti. Podjetja tudi skušamo čim bolj seznanjati o tem, kaj TTIP prinaša, kar ni enostavna naloga, ker v resnici ni veliko podjetij, ki bi jih sam sporazum neposredno zanimal, ker imamo malo podjetij, ki tja izvažajo neposredno, tudi številke tega izvoza niso visoke. Če pa prištejemo posredne učinke, recimo izvoz, ki gre preko Nemčije, dobimo sicer precej višje številke. Pri pojasnilih želimo biti zelo konkretni. Če za primer vzamemo steklene izdelke - za njih bi se po sporazumu carina zmanjšala za 25 odstotkov, kar je dobra novica za branžo, ki je pri nas relativno močna," je razložil Cantarutti.

Medtem ko je Cantarutti še pojasnil, da se učinki TTIP glede na branže razlikujejo, prihodnje leto pa bodo posvetili temu, da jih predstavnikom branž podrobneje predstavijo, je komisarka opozorila, da bodo vlade držav članic tiste, ki bodo po sprejetju dokumenta morale opraviti domačo nalogo in podjetjem pomagati, da bodo izkoristila novo realnost.

"Če se bo dinamika nadaljevala, bo sporazum v veljavi nekje leta 2018, 2019 in do takrat imamo zelo jasen akcijski načrt, kaj storiti, da slovenska podjetja pripravimo, da se ta pričakovanja obrnejo, in da bodo znala izkoristiti potenciale, ki jih sporazum ponuja. Analiza, ki so jo opravili Jože P. Damijan in sodelavci je povsem kredibilna, temelji pa na relativno starih podatkih, zato upam, da bo analiza, ki jo zdaj naročamo, pokazala drugačne izsledke. Naloga sicer ni enostavna, a ocenjujemo, da je dovolj časa," je obljubil Cantarutti.

Kot je dejala komisarka, namreč zaenkrat načrta, kaj storiti, če TTIP ne bi bil sprejet, enostavno ni. Januarja bo sicer na evropski ravni objavljena analiza dosedanjih pogajanj in nove projekcije o učinkih sporazuma.

Pogajanja o TTIP se tako nadaljujejo, glede stališč Slovenije, pa jih je Cantarutti na kratko strnil takole: "Slovenija ne pristaja na nižanje standardov, kar se tiče hrane, javnih storitev - šolstvo, zdravstvo, pitna voda - tukaj ni odstopanj in niti niso predvidena. Zagovarjamo stališče, da ISDS mehanizem v svoji stari obliki ni potreben, podpiramo pa prizadevanje za reformo mehanizma, zahtevamo pa tudi transparentnost pogajalskega postopka."

 

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (66)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

kren991
18. 11. 2015 20.20
+1
lepo nam je predstavila: v EU JE VELIKO PODJETIJ, KI BI ŽELELA NA AMERIŠKI TRG in, da bo nadzor v tem primeru samo v Eu in ne v Ameriki. Sedaj pa pomislimo obratno.To pomeni, da bodo ZANESLJIVI AMERIČANI opravili samo test pri njih v Evropi pa bomo lepo sprejeli vse na krožnik, vrt... In kmalu se bomo čudili zakaj imajo tretješolci število noge 46 pri tv 155 cm...
Bonsa
02. 05. 2016 12.44
Sej bodo enaki standardi pri nadzoru. Misliš, ds bodo dvojna merila :D
Transformerji
16. 11. 2015 12.24
+1
Včeraj je bilo na tej strani - ne verjemite vsega, kar je objavljeno na spletih. Res pa je, da je ta novica čista resnica-vse, kar sem napisal do sedaj, so ljudje z minusi dokazali, da ne verjamejo. Pa verjemite - begunska kriza je namenjena pravični razporeditvi revščine na planetu (ne bogastva!), jedli bomo edino zdravo korporacijsko gensko pridelano hrano, voda bo v privatni lasti, itd. Tudi Angelca in Juncker se strinjata s tem, tudi to je resnica, da bodo Nemci to težko sprejeli, tudi to je resnica.......... Kako neki se bo vse to končalo???
Transformerji
16. 11. 2015 12.31
+3
Pa še nekaj: ne glede, kdo je kje na oblasti, nikomur ne verjemite! To so same laži in natege, da boste spregledali šele takrat, ko bo prepozno! Kje se dvigujejo plače in kje se nižajo, tudi ta prispevek je zgovoren o bodočem stanju našega gospodarstva.
Transformerji
16. 11. 2015 12.41
+1
Svetujem vam, da preberete čisto ves članek, potem vam bo postalo jasno, kakšna prihodnost nas čaka in še enkrat, ne verjemite nobeni vladi, nobenemu ministru, govorijo in delajo tisto, kar morajo!
Transformerji
16. 11. 2015 12.52
+2
In če še vedno ne verjamete: kdo je bil izvoljen v UKC, kdo je bil izvoljen v SDH, koga vse sodišče oprosti vseh kaznivih dejanj, kar je posledica pokradena država??
Transformerji
16. 11. 2015 12.57
+2
Za konec pa še to - nehajte se prerekati levi in desni, kajti vsi tisti, daleč od korit, boste pristali v istem dreku, ki ga bo skuhala svetovna vlada.
ferencz 1
14. 11. 2015 20.49
+1
odsel se že enkrat s svojo ambicozniostjo, lahk tudi na Bahame!
nikhrast
13. 11. 2015 17.04
-3
fernecz, moja ljubljena dežela ni ZDA, tam sem večkrat na Floridi, drugače mi pa bolj ustreza Kanada, pa Evropa nekaj mesecev poleti. Preseneča me pa neambicioznost Slovencev, pa nostalgija po starih cajtih, posebno po revni Jogoslaviji, ali pa status quo... Slovenci niso go-getterji, to je problem, vedno moreš gledati kdo laufa za tabo, pa da te ne prehiti. Cel svet se nam je smejal, vici o Yugo avtomobilih, pa visoki inflaciji..., tu pa polno nostalgije po teh cajtih.
ferencz 1
12. 11. 2015 22.03
+4
V bistvu se je pogovarjala z biriči od slovenskih delavcev!
ferencz 1
12. 11. 2015 21.46
+5
eu komisarka iam turnejo po evropskih državah, vam to kaj ne pove! mene zanima koliko je dobila pod pultom prasicapokvarjena!
ferencz 1
12. 11. 2015 21.44
+3
nikhrast, zakaj se še nisi odselil v svojo ljubljeno deželo zda!
ferencz 1
12. 11. 2015 21.44
+3
lopofi s tem tippom! dobili boste gso in še večje uzde na vašegobce!
yarrick
11. 11. 2015 23.56
+14
ČE bo imel TTIP "ZANEMARLJIV " vpliv na slovenijo, ga pač ni treba podpreti, a ni tako draga vlada? Ampak vsi vemo kam pes taco moli in je čisto brez veze razmišljati da boste VSAJ ENKRAT naredili nekaj prav in v KORIST državljanov....
KladivoSi
19. 11. 2015 19.42
Treba bo en gotof je v državi naredit, policist so na stavki, in moralno na naši strani.
pepikrlinca
11. 11. 2015 20.51
+8
Za sporazum so v EU samo politiki, in samo politiki ga podpirajo. Mega korporacije so jih kupile za drobiž. Sporazum po prinesel nadvalo korporaciji nad že tako zapufanimi državami...
nikhrast
11. 11. 2015 16.56
-19
Pa kaj, bi živeli v zaprti dežavi in revščini kot je bilo v Jugoslaviji.
yarrick
11. 11. 2015 17.07
+26
al pa v odprti državi kot so ZDA, kjer bo revščin kmalu na nivoju somalije in ostalih sesutih afriških držav....
AtaAufbiks
11. 11. 2015 21.18
+12
Če so ZDA res ta bogate, zakaj imajo 40 milijonov revežev?
nikhrast
11. 11. 2015 22.47
-7
Revež si v Ameriki če zaslužiš manj kot $1250 na mesec, to bi bilo več kot 1000 eurov, dobiš pa že kupone za hrano. Si predstavljaš da bi v Sloveniji dobivali kupone če bi imeli dohodke nižje kot 1000 eurov.
AtaAufbiks
12. 11. 2015 15.36
+8
Bom vprašal drugače! Če so ZDA res tako bogate, zakaj imjo 5% brezdomcev?
nikhrast
12. 11. 2015 15.53
-7
5% je zelo malo, vsem pa ne moreš pomagati, saj je klošarstvo tudi življenski stil. Fant sedi na tleh pred trgovino, s kapo v rokah fehta denar, v izložbi pa letak "Help Wanted". Kja mu boš povedal?
AtaAufbiks
12. 11. 2015 23.34
Klošarstvo stil življenja? A si padel z lune ali si po župi priplaval?
AtaAufbiks
12. 11. 2015 23.38
+1
Pa še replika na glavni komentar! Jugoslavija nikoli ni bila zaprta dežela, ravno obratno. Vsak tujec je bil pri nas dobrodošel! Jugoslovanski potni list pa je bil do zdaj EDINI na svetu, s katerim si imel dostop v popolnoma vsako državo na svetu! Toliko o zaprtosti, kar se pa revščine tiče, se pa lahko Slovenija skrije daleč pod Jugoslavijo!
nikhrast
16. 11. 2015 22.50
-2
Po kavo v Avstrijo, po banane v Italijo, po TV v duty-free shop..., res odprta država.
ONniON
11. 11. 2015 14.34
+8
zato pa še naprej hodite na volitve ponižno in volitve vse kar vam sladko obljubljajo
scipio
11. 11. 2015 14.11
-12
Na koncu se bo seveda izkazalo, da Slovenija bolj potrebuje TTIP kot pa TTIP potrebuje Slovenijo. Ne se sekirat zaradi tega, še vedno bomo popek sveta in izvoljeno ljudstvo.
tron3
11. 11. 2015 13.40
+23
Sploh ne Vem zakaj takšna panika, če EU VEČ NI, razen na papirju, pa v glavah EU birokratov, ki ne vidijo kaj se dogaja na terenu. GZS pa seveda takoj vidi nekaj česar ni, kaj se bo zgodilo, uvozniki bodo preplavili naš trg z ameriškimi izdelki, naša podjetja pa bodo propadala, to je bistvo tega sporazuma!!!
gaby2
11. 11. 2015 13.58
+9
Najboljše rešitve so preproste rešitve. Žal v tem primeru so preprosto preproste za druge. AMPAK DRŽI KOT PRIBITO! Ptičkii pa itak pojejo, da Amerika išče druge trge in naš je verjeli ali ne prezahteven za njih. Poglejmo samo standard hiš, a si vi predstavljate živet v škatli od kartona..in to bo en jutri resnica. Ker ovce v EU...
nikhrast
11. 11. 2015 16.55
-1
Si predstavljaš da bi Američani živeli v bajtah kot se gradijo v Evropi, vredne bi bile nič. Si predsatvljaš da bi električar štemal, v Severni Ameriki še ne vedo kaj je to.
AlternativeFacts
11. 11. 2015 13.32
+11
No če komisarka miri, potem tudi panika in protesti več ne bodo zalegli, ker smo že prodani.....Sem se pa prijetno nasmejal, ko v nadaljevanju naslova prebereš....Slovenija v boj za gospodarske učinke....Microsoft, Nestle in podobna družinska podjetja se že tresejo.....
ONniON
11. 11. 2015 13.18
+22
proti trgovskemu sporazumu in pika !
Gr8one
11. 11. 2015 11.29
+26
V kakšen boj za gospodarske učinke, če so že izračunali, da bo ta sporazum prinesel novih 600.000 brezposelnih v EU?
Karnead
11. 11. 2015 11.25
+33
Dovolj je suženjstva! Ven iz EU in dovolj naših hlapčevskih, podkupljenih, koruptivnih politikov. Sploh jim ni v interesu slovenski človek ampak samo njihova polna rit!
Vse stransko
11. 11. 2015 15.11
+7
trenutna dva minusa imaš od politikov (verjetno)
Bananistanec
11. 11. 2015 09.22
+18
Čez leta bojo še kitajci jedli bolj zdravo hrano kljub svej umazani undustriji, ker na srečo ne vlagajo v GSO
CestniKolesar370Wattov
11. 11. 2015 13.25
-16
Predvidevam, da ne veš kaj je GSO. Po tvojem si bodybuilderji dajejo proteine v žilo?
yarrick
11. 11. 2015 13.54
+7
@milton....GSO, taki kot jih imajo v Ameriki tu pri nas nimajo kaj iskati.Nimam nič proti GSO, DOKLER je te v mejah normale(kar pa so ameri presegli že z prvo generacijo GSO)...
Bananistanec
11. 11. 2015 14.21
+9
dragi g.Milton bolj je naraven regrat ob cesti kot koruza iz epruvete in če že mora bit gso naj bo po naravni selekciji
CestniKolesar370Wattov
11. 11. 2015 15.10
-11
Ne strinjam se z Monsantovo politiko, ampak zato ne morea zato bit proti GSO. Kaj vse povzroca rakavost? Prav vse. GSO je najbolje testirana hrana v zgodovini. Eni pa se ne vejo ali jajca povzrocajo holesterol ali pa ne.
yarrick
11. 11. 2015 17.11
+4
dvomim, da so GSo testirali na 30 ali 50 let trajajoči analizi (verjetno ne, ker GSO niti ne obstaja tako dolgo).kot sem dejal; GSO bo slej ko prej postala stalnica, vprašanj je zgolj KDO in KAKO bo reguliran te segment kmetijstva oz proizvodnje.Glede jajc ipd; dovolj dolgo se že jedo da lahko naredijo raziskave ali so nevarne ali ne, kako pa naj v 30 letih dokažejo da GSO (vsaj taka ki jo ima v rokah monsanto&Co) ni? Da je cel svet proti (vsaj večina) GSO je kriv monsanto/dupont/syngenta/bayer crop science/basf pa verjetno še katera velika firma.Bi ne bili tako požrtni bi se stvari drrugače obrnile...
JANZELJ
11. 11. 2015 08.51
+48
Ven iz Eu in Nato, samo uničil so nas! Od kar smo v Eu gre samo na slabše, pogreb slovenskega delavca!
rko
11. 11. 2015 09.40
+18
ENI SO SE OČITNO ZBUDILI, ENI PA NE. KAKO DOLGO ŠE HLAPCI?
Ate_ist
11. 11. 2015 11.31
+5
kako dolgo? Vedno. To je nekončan proces, oziroma stanje