Končno je bil tu ponedeljek, dan, ki sem ga nestrpno in z otroško željo pričakoval od dneva izbora. To jutro je bilo eno redkih, kjer mi tempa nista narekovali budilka in njeni številni dremeži, ampak sem začel dan brez obotavljanja. Z neizmernim elanom in veseljem sem se iz Kranja odpeljal proti Ljubljani, natančneje proti Kristalni palači, ki bo moja pisarna naslednji mesec. Že ob pogledu nanjo sem spoznal, da me od sedaj naprej čaka delo, delo in še enkrat delo, vendar je bil moj korak poln pričakovanja.
Že ko sem vstopil v pisarno in že ob pozdravu »dobro jutro, direktor« sem vedel, da od tega trenutka naprej velja le še trdo delo. Adecco je takoj dokazal, da mislijo resno. Obvestili so me, da direktor dela izven pisarne in da njegovo mesto prevzemam jaz in takoj začnem z vodenjem rednega ponedeljkovega jutranjega sestanka direktorja podjetja z direktorji področij. Ker uživam v težkih situacijah, sem hitro uvidel, da lahko s tem nastop pridobim spoštovanje vodij, če se bom le odrezal tako, kot se spodobi. Verjetno ni treba izpostaviti, da je biti CEO za en mesec privilegij ter obveza hkrati, zato sem dal vse, kar je v moji moči in še več, da bi upravičil njihovo zaupanje. Po nasmeških sodeč mi je uspelo, kar je bilo fantastično.
Sestanek je potekal, kot da sem del ekipe že dolgo časa in to mi je godilo ter me takoj spodbudilo, da bi sodeloval, kaj dodatnega pripomnil oziroma doprinesel k izboljšanju predstavljenih tematik, vendar sem se odločil, da raje še malo prisluhnem ljudem, ki to uspešno delajo že vrsto let. Teme niso bile le povezane s kadrovanjem, kar večini ljudi predstavlja delovanje podjetja; dotaknili smo se financ, marketinga, rekrutiranja, pogodb, poslovnih partnerjev in še in še bi lahko našteval. Vse pa smo dodatno popestrili s številkami, in to v eni uri. Če je tak že ponedeljkov sestanek, brez obotavljanja po vikendu, potem me čaka izjemno pester in zanimiv mesec.
Nato so poskrbeli zame z najrazličnejšimi potrebščinami, brez katerih ne gre: telefon, prenosni računalnik ... Da ne pozabim, dobil sem tudi lično izdelano vizitko, ki je osebno zame prav posebna; če ne drugega, je prva ter te prikaže v poslovnem svetu v povsem drugačni luči. Potem pa me je čakalo še zadnje presenečenje: avto. Ker mora biti direktor mobilen zaradi številnih poslovnih obveznosti, je avto nujen. Veselje je bilo nepopisno ter sem ostal brez besed, kar je pri meni redkost.
Vrnil sem se nazaj v 13. nadstropje, kjer me je še čakal moj prvi uradni podpis pogodbe o zaposlitvi. Ni bila sicer to prva pogodba, ki sem jo podpisal, saj ima ta primat profesionalna pogodba iz mojih časov igranja hokeja, ampak zaradi tega nič manj senzacionalna.
Kosilo je potekalo v dokaj mirnem ozračju, kjer sva z vodjo projekta CEO za en mesec v Sloveniji klepetala o delovanju podjetja in njihovih številnih programih, od prakse za mlade pa do pomoči zaposlovanja športnikov po zaključku kariere. Ne vem, kaj točno me čaka v naslednjem mesecu, vendar vem, da bo to nepozabna izkušnja, ki je dana redkim ter sem zato neizmerno hvaležen. Veselim se že naslednjih izziv, ki jih bom z veseljem delil z vami.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.