Ključni motor gospodarske rasti bo ostal izvoz

V napovedih za prihodnje leto je najbolj optimističen Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki meni, da bo rast slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) dosegla 2,3 odstotka. Nekoliko manj so optimistični Evropska banka za obnovo in razvoj z napovedjo o dvoodstotni rast in Evropska komisija, Banka Slovenije ter Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, ki govorijo o 1,9-odstotni rasti, najmanj pa Mednarodni denarni sklad (IMF) in Gospodarska zbornica, ki predvidevata 1,8-odstotno rast.

Umar pričakuje nadaljevanje gospodarske rasti in dodatno izboljšanje razmer na trgu dela, hkrati pa ohranjanje nekaterih neravnovesij, ki se odražajo predvsem v visokem presežku tekočega računa plačilne bilance. Zaostanek Slovenije za ravnijo iz leta 2008, ki je bil v letih po izbruhu krize med večjimi v EU, se bo tako tudi prihodnje leto hitreje zmanjševal, so ocenili v Umarju.

Gospodarsko rast bo poganjal izvoz

Ključni motor gospodarske rasti bo, tako se strinjajo vse institucije, ostal izvoz. Tega spodbuja krepitev rasti povpraševanja v glavnih trgovinskih partnericah in izboljšanje domače konkurenčnosti. Izvoz se je, kot ocenjuje Banka Slovenije, ob padcu izvoza v Rusijo preusmeril še na netradicionalne trge. Po njenih napovedih se bo naslednje leto povečal za 4,7 odstotka, medtem ko bo uvoz narasel za 3,9 odstotka.

Rasti pa ne poganja le izvoz, temveč vse bolj tudi zasebna potrošnja, ki bo prihodnje leto pomemben dejavnik gospodarskega okrevanja. Umar rast potrošnje povezuje z rastjo razpoložljivega dohodka ob izboljševanju razmer na trgu dela. Slednje se odraža tudi v višji vrednosti kazalnika razpoloženja potrošnikov, ki je na eni najvišjih ravni doslej in nakazuje večjo pripravljenost za nakupe.

"Pričakujemo, da se bo tudi prihodnje leto povečevalo predvsem trošenje trajnih dobrin, ki se je v času krize sicer najbolj zmanjšalo, postopno pa se krepi tudi trošenje ostalih dobrin, ki predstavlja prevladujoč delež potrošnje," je izpostavil Umar.

Napovedano izboljšanje razmer na trgu dela

"Ugodna gibanja, ki so se začela že v 2014, se bodo nadaljevala. Po letošnjem 1,5-odstotnem povišanju zaposlenosti v naslednjih dveh letih pričakujemo nadaljnjo rast, vsakokrat za okoli enega odstotka. To se bo zrcalilo tudi v nadaljnjem zmanjšanju brezposelnosti, ki naj bi se v povprečju leta 2016 znižala pod 109.000 oseb," pričakuje Umar.

Kot na splošno v območju evra in EU se bodo razmere na slovenskem trgu dela izboljševale tudi po tujih napovedih. Evropska komisija pričakuje, da bo stopnja brezposelnosti prihodnje leto 9,2-odstotna, po napovedih OECD naj bi dosegla 9,1 odstotka.

Zaradi nižjih cen energentov bo Slovenija letos beležila deflacijo, v prihodnjih dveh letih pa se bodo cene življenjskih potrebščin po oceni Evropske komisije zaradi rasti potrošnje gospodinjstev in dviga cen energije zvišale za 0,8 oz. 1,4 odstotka. OECD medtem ocenjuje, da bo Slovenija prihodnje leto beležila 0,5-odstotno inflacijo, ki naj bi čez dve leti dosegla 1,1 odstotka.

Pričakovanja glede gospodarskih gibanj so sicer povezana s tveganji, zlasti iz mednarodnega okolja. Ob postopnem izboljševanju gospodarskih razmer in stabilizaciji finančnih trgov v evrskem območju se je v zadnjih mesecih pojavila negotovost glede rasti razvijajočih se gospodarstev, ki bi lahko preko nadaljnjega zmanjšanja obsega svetovne trgovine upočasnila gospodarsko okrevanje pomembnejših trgovinskih partneric in ogrozila stabilnost finančnih trgov.