Klime neprestano v teku, termoelektrarna v Šoštanju pa podira rekorde

Iz Termoelektrarne Šoštanj so sporočili, da je za njimi rekodren julij. V juliju sta blok 4 in blok 6 zaradi vročine in posledično večje uporabe klimatskih naprav večino časa delovala s polno močjo. Proizvedla sta 443 GWh električne energije, kar je 30 odstotkov več kot običajno in hkrati tudi največja mesečna proizvodnja v zgodovini družbe, pravijo.

V prvih sedmih mesecih je termoelektrarna proizvedla 2.040 GWh električne energije, s čimer so načrtovano letno proizvodnjo električne energije dosegli v 99,6 odstotkih. "Sušno obdobje je ponovno pokazalo, kako pomembno je, da ima Slovenija različne vire domače energije," so še sporočili.

Kljub izjemni proizvodnji, pa je Termoelektrarna Šoštanj v prvih mesecih letošnjega leta, kot je bilo tudi predvideno v Poslovnem načrtu, poslovala z izgubo, ki pa je bila nekoliko manjša od načrtovane. Negativne poslovne rezultate TEŠ pričakuje tudi ob zaključku leta in, ob sedanjih cenah električne energije na evropskih borzah, še nekaj prihodnjih let, pravijo. Likvidnostne razmere v družbi so, predvsem zaradi investicije v blok 6, zaostrene, a obvladane, k čemur je v mesecu juniju z dokapitalizacijo v višini 248 milijonov evrov pripomogla tudi matična družba HSE. "Ob tem pa ne gre zanemariti niti učinkov, ki so posledica začete optimizacije poslovanja – zmanjšanje stroškov na osnovi reorganizacije in nove sistemizacije del, prekinitev nekaterih pogodb z zunanjimi izvajalci ter prenos na notranje resurse in odprodaja poslovno nepotrebnega premoženja," so prepričani.

V Termoelektrarni Šoštanj so sicer zadovoljni tudi z dosedanjim obratovanjem bloka 6, saj je dobra dva meseca deloval nemoteno in brez napak, ki bi terjale zaustavitev. "Z uporabo najsodobnejših tehnologij in materialov pri novem bloku 6 nam je uspelo zvišati neto izkoristek elektrarne s prejšnjih 32 odstotkov s katerimi sta obratovala bloka 4 in 5 na 43 odstotkov s katerimi obratuje blok 6." pravi Miha Pečovnik, direktor projekta izgradnje nadomestnega bloka 6. Ob tem še dodaja, da so se z uporabo sodobnih čistilnih naprav bistveno zmanjšali tudi izpusti škodljivih snovi v ozračje, pri čemer so preliminarni rezultati celo boljši od načrtovanih.

Kljub vsemu še ni razlogov za pravo veselje in brezskrbnost. Finančna izpostavljenost TEŠ bo tudi v prihodnje velika, čeprav je po besedah Matjaža Eberlinca, direktorja TEŠ, v celoti zaprta finančna konstrukcija glede poplačila bloka 6. V letošnjem letu mora namreč TEŠ samo za stroške financiranja odplačati 32,8 milijona evrov, v prihodnjem pa 48,6 milijona evrov.

Ob budnem spremljanju finančnega stanja in neprestanem nadzoru delovanja proizvodnih procesov, ureditev postopkov, skladnih z veljavno zakonodajo, čakajo TEŠ v letu 2016 predvsem vlaganja v posodobitev bloka 5, kjer so predvideni večji posegi. Med te spada predelava kotla za zmanjšanje emisij dušikov-oksidov, ki bi morala biti, poznavajoč zakonodajo in tehnično postrojenje v TEŠ, izvedena že v času prejšnjih vodstev TEŠ, ter nakup in vgraditev novega transformatorja, s katerim bodo blok 5 priključili na omrežje, in remont, s katerim bi zagotovili nadaljnjo zanesljivost obratovanja bloka 5. Ob tem TEŠ čaka na morebitno implementacijo direktive IED v slovenski pravni red, ki bi družbi dovoljevala uveljaviti izjemo pri emisijah iz zastarelih energetskih objektov in s tem brez dodatnih vložkov prihodnje obratovanje bloka 4.

"Ključne kratkoročne aktivnosti pa bodo usmerjene v optimizacijo poslovanja družbe. Med pomembnejšimi aktivnostmi bo vsekakor uskladitev pogodbe o prodaji toplotne energije Komunalnemu podjetju Velenje. Kot dober gospodar, glede na trenutne razmere na trgih z električno energijo in tehnične zmožnosti blokov v TEŠ – slednje je bilo v preteklosti poznano vsem relevantnim odločevalcem – smo v fazi ureditve pogodbenega razmerja. Prizadevali si bomo, da zagotavljamo nemoteno dobavo toplotne energije tudi v prihodnje." poudarja Matjaž Eberlinc, direktor TEŠ, in ob tem pojasnjuje, "da je TEŠ že pod prejšnjim vodstvom v lanskem letu Komunalnemu podjetju Velenje poslal predlog nove pogodbe z višjo ceno, ki ga je svet KPV, zavrnil. Z novim Aktom o metodologiji določanja cen, ki ga je sprejel svet Agencije za energijo, se je namreč spremenilo določanje izhodiščne cene toplotne energije in pridobivanje soglasij za proizvodnjo. Čeprav se je cena toplotne energije za končne odjemalce dvigovala, je KPV Termoelektrarni Šoštanj zadnjih šest let plačevalo nespremenjeno ceno, ki je znašala zgolj tretjino cene končnemu odjemalcu."