Slovenija izgubila 12 mest

Kot v poročilu o globalni konkurenčnosti 2011–2012 ugotavlja Svetovni gospodarski forum (WEF), Švica ohranja položaj najbolj konkurenčnega svetovnega gospodarstva, predvsem zaradi dobrih gospodarskih rezultatov na praktično vseh področjih.

Kot največje prednosti švicarskega gospodarstva WEF izpostavlja inovacijsko sposobnost, tehnološko razvitost in učinkovitost trga dela. Še posebej dobro ocenjene so švicarske znanstvene in raziskovalne ustanove, dober prenos raziskovalnih dognanj v gospodarstvo in močni raziskovalno-razvojni oddelki v podjetjih.

Švica je na vrhu lestvice tudi po kakovosti in preglednosti javnih institucij ter delovanju pravne države, infrastrukturi, trdnem finančnem sistemu in stabilnem makroekonomskem okolju.

Kdo sledi Švici?

Švici sledijo Singapur, ki se je s tretjega povzpel na drugo mesto, Švedska (lani druga), Finska (sedma), ZDA (četrte), Nemčija (peta), Nizozemska (osma), Danska (deveta), Japonska (šesta) in Združeno kraljestvo (12.).

Kje je Slovenija?

Slovenija je pristala na 57. mestu med 142 državami, medtem ko je bila lani na 45. mestu med 139 državami. Na letošnji lestvici je tik za Indijo (ki je izgubila pet mest) in pred Mehiko (ki je pridobila osem mest).

Slovenija je dobila najboljše ocene za področje višjega izobraževanja in usposabljanja (21. mesto) ter zdravja in osnovnega izobraževanja (24. mesto). Sledila so področja tehnološke pripravljenosti (32. mesto), makroekonomskega okolja (35. mesto), infrastrukture (37. mesto) ter inovacij (40. mesto), učinkovitosti trga dobrin (48. mesto), razvitosti poslovanja (49. mesto) in delovanja institucij (55. mesto). Velikost trga Slovenijo uvršča na 80. mesto.

Najslabše ocene je Slovenija dobila za učinkovitost trga dela in razvitost finančnega trga (oboje 102. mesto).

Glede na ugotovitve raziskave je največja ovira za poslovanje v Sloveniji dostop do financiranja. Sledijo neučinkovitost vladne birokracije, stroga delovna regulativa, davčne stopnje in davčna regulacija.

Kdo je za Slovenijo?

Med članicami EU so se za Slovenijo uvrstile Latvija (64. mesto), Slovaška (69. mesto), Bolgarija (74. mesto), Romunija (77. mesto) in Grčija (90. mesto).

Med ostalimi članicami unije je Belgija zasedla 15. mesto (lani 19.), Francija 18. (lani 15.), Avstrija 19. (lani 18.), Irska 29. (enako kot lani), Estonija 33. (enako kot lani), Španija 36. (lani 42.), Češka 38. (lani 36.), Poljska 41. (lani 39.), Italija 43. (lani 48.), Litva 44. (lani 47.), Portugalska (45. (lani 46.), Ciper 47. (lani 40.), Madžarska 48. (lani 52.), Malta 51. (lani 50.).

Svetlik: Predlog sprememb pripravljen

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve se zaveda, da so področja, zaradi katerih je bila Slovenija tudi na najnovejši lestvici WEF slabo ocenjena, dejansko šibkost. Prav zaradi tega so pripravili predlog konkretnih sprememb zakona o delovnih razmerjih. Glavni namen teh sprememb je povečati prožnost in učinkovitost pri postopkih zaposlovanja, odpuščanja in urejanja delovnih razmerij. Hkrati želijo s tem tudi v večji meri zaščititi delavce, ki so trenutno izpostavljeni najbolj prožnim oblikam zaposlovanja - npr. zaposleni za določen čas - ter povečati interes delodajalcev za zaposlovanje starejših delavcev, ki bodo v prihodnje v najtežjem položaju na trgu dela.

Predlog teh sprememb je že nekaj časa nared in čaka na pripravljenost socialnih partnerjev za obravnavo v okviru Ekonomsko socialnega sveta, navaja minister za delo Ivan Svetlik.

Padec Slovenije na letošnji lestvici globalne konkurenčnosti WEF kaže na tiste slabosti v slovenskem poslovnem okolju, kjer je vlada doslej storila najmanj, kljub temu da so šle zahteve slovenskega gospodarstva in mnogi predlogi SDS v smeri njihove odprave, meni poslanec SDS Andrej Vizjak. Padec konkurenčnosti Slovenije je po njegovem alarmanten.

'Čas je za spremembe'

Slovenija potrebuje korenit preobrat v ekonomski politiki, je v odzivu na objavljeno lestvico dejal ekonomist Bernard Brščič. Poudaril je, da je dejstvo, da nas je prehitela Indija, znak za alarm, ki kaže, da je čas za spremembe.

Po Brščičevem mnenju padec na lestvici konkurenčnosti domačih opazovalcev ne preseneča, "saj se je v zadnjih treh letih izjemno poslabšalo poslovno okolje". Po njegovem mnenju to kažejo tudi poudarki iz raziskave, ki kot največje težave izpostavljajo omejen dostop do finančnih virov, neučinkovito birokracijo in togo delovnopravno zakonodajo.

Za nastalo situacijo je po njegovem mnenju neposredno odgovorna država, ki na omenjenih področjih ni vzpostavila reda. "Gre za črno piko nosilcem ekonomske politike in države kot celote", je poudaril.

Izboljšati bi bilo treba tudi finančni sektor, saj vemo, da imata državni banki zelo velik tržni delež, banke pa niso dobro upravljane, je dejal Brščič. Ob tem je izpostavil še problem "političnih kreditov, kjer se politično ustreznim posameznikom dajejo neustrezno zavarovani krediti, posledično pa podjetja, ki bi imela zanimive podjetniške ideje, do teh sredstev vsaj v državnih bankah ne morejo priti".