Katere napovedi se bodo uresničile?

34 ekonomistov iz Velike Britanije in drugih evropskih držav, ki redno svetujejo britanski centralni banki, so za BBC za prihajajoče leto napovedali vrnitev recesije v Evropi. Petina jih je dejala, da v evroobmočju ne bo več 17 članic, večina celo pričakuje konec evroobmočja.

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je bolj optimističen. Za poslovni časnik Handelsblatt je dejal: "Verjamem, da bomo v prihodnjih 12 mesecih tako daleč, da bomo odpravili nevarnost nadaljnjega širjenja krize po evrskem območju in stabilizirali območje skupne evropske valute." Izključil je tudi razpad evrskega območja.

Zaupa posameznim članicam, da bodo v novem letu storile velike korake pri reševanju lastnih težav. "Valutna unija združuje usode držav. Nosilci politične odgovornosti v evrskem območju delajo zato vse, da bi preprečili razpad te skupnosti," je poudaril. Obenem vztraja, da morajo ranljive članice evrskega območja, še posebej obe veliki gospodarstvi Španije in Italije, na verodostojen način sprejeti in izvesti vse ukrepe za dolgoročno rešitev lastnih nakopičenih problemov.

Hkrati bi morali evropski voditelji na vrhu konec januarja dokončati pripravo sporazuma o fiskalnem paktu evrskega območja, ki ga v Berlinu tolmačijo kot nastavek za "Unijo stabilnosti" v evrski skupini. Šele po izpolnitvi obeh pogojev dopušča možnost, da se "oblikujejo rešitve za akutne težave posameznih držav pri financiranju", s čimer je znova odprl vrata kratkoročnim ukrepom za umiritev dolžniške krize v posameznih članicah evrskega območja, ki je v zadnjih tednih dobila sistemske razsežnosti.

Med ukrepi se najpogosteje omenja določena oblika skupnega zadolževanja članic evrskega območja ali pa večja vloga Evropske centralne banke pri reševanju krize. V Berlinu imajo trenutno do rešitev še odklonilno stališče, a ravno odsotnost kratkoročnih ukrepov povečuje negotovost na finančnih trgih glede prihodnjega razvoja dogodkov v evrski skupini.

Čeprav je pritisk trgov v zadnjih dneh nekoliko popustil, pa se članice evrskega območja, kot sta Italija in Španija, dolgoročno še vedno zadolžujejo po visokih obrestnih merah, pri čemer Schäuble ne vidi nič škodljivega, saj takšna situacija krepi zavedanje, da se je treba spopasti s temeljnima vzrokoma za krizo, ki sta prezadolženost in pomanjkljiva gospodarska konkurenčnost.

Znova je tudi pozval k čim hitrejši usposobitvi stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM). "Čim hitreje bomo vplačali 80 milijard evrov plačanega kapitala, tem bolje bo," je prepričan. ESM bo imel 700 milijard evrov kapitala, od tega bo 80 milijard evrov vplačanega kapitala, ki naj bi ga članice vplačale v petih letnih obrokih po 16 milijard evrov, in 620 milijard evrov kapitala na vpoklic. Od omenjenih 80 milijard evrov bo morala Slovenija vplačati 342 milijonov evrov v petih obrokih po dobrih 68 milijonov evrov.

Po sklepu decembrskega zasedanja evropskih voditeljev naj bi ESM zaživel že sredi prihodnjega leta, torej leto dni pred prvotno načrtovanim datumom. Schäuble je zagotovil, da Nemčija ne bo zavirala tega postopka, pri čemer pa je po njegovih besedah pomembna tudi pripravljenost in sposobnost drugih članic, da pospešijo polnitev sklada.

V zadnjih mesecih je v Evropi upadla gospodarska rast. Številne vlade so uvedle varčevalne ukrepe, zamajalo se je zaupanje v finančne trge. Politiki so skušali omiliti krizo, tudi z zavezo za tesnejše sodelovanje med evropskimi članicami. Čas bo pokazal, ali so bili uspešni.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!