Negotova prihodnost Vegradovih delavcev

Ugibanj o Vegradu je konec. Prva dama družbe Hilda Tovšak je namreč sporočila, da je Vegrad insolventen oziroma plačilno nesposoben. V sporočilu za javnost je zapisala, da so do tega sklepa prišli "na osnovi izdelanega obračuna poslovanja družbe Vegrad, d. d., za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2010, ki je bil izdelan z današnjim dnem in izkazuje negativni kapital".

"Skladno s tem dejstvom bo uprava zagotovila, da bo poslovanje družbe potekalo v okvirih, kot ga za primer insolventnosti določa zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in bo pri tem tudi enakopravno obravnavala vse upnike družbe," je še dodala.

Prav tako bo uprava za odpravo insolventnosti zagotovila izvedbo ustreznih ukrepov, ki so v njeni pristojnosti, pripravila bo poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja skladno z določili zakona ter ga v zakonskem roku predložila v presojo nadzornemu svetu.

Tovšakova ima tudi "dobro novico"

Po njenih besedah je glavni vzrok insolventnosti Vegrada, katerega delavci so na kolektivnem dopustu, negativen kapital v bilanci stanja. Kot dobro novico je Tovšakova navedla dokončanje Celovških dvorov, saj je tehnični pregled pokazal, da napake niso takšne, da jih ne bi bilo možno odpraviti v nekaj dneh.

Na vprašanje, ali razmišlja o odstopu, je Tovšakova odgovorila, da ko in če bo o tem razmišljala, bo to najprej sporočila tistim, ki potem morajo sprejeti njen odstop. Ni pa želela razkriti, kaj se bo zgodilo z Vegradom: ali bo šel v stečaj ali prisilno poravnavo.

Kaj bo z delavci?

Za okoli dva tisoč delavcev, med katerimi so tudi tujci, ne ena ne druga možnost ne prinašata nič dobrega. Če bo prišlo do prisilne poravnave, jih bodo nekaj najverjetneje morali odpustiti, a ostala bo možnost, da podjetje preživi. Stečaj pa pomeni nepreklicen konec, torej odpustitev vseh delavcev. 1700 jih bo sicer lahko vsaj prejemalo pomoč zavoda za zaposlovanje, medtem ko bo 400 bosanskih delavcev izgubilo vse pravice.

Sicer pa v Vegradu niso dosegljivi za več podatkov. Poskušali smo priklicati tudi Vegradovega sindikalista Sama Mastnaka, a se na telefonske klice ne oglaša.

Seje nadzornega sveta ni bilo

Napovedane seje nadzornega sveta Vegrada, ki je bila sklicana za danes, ni bilo, saj sta manjkala dva nadzornika, ki sta na dopustu, je v izjavi za medije povedal predsednik nadzornega sveta Vegrada Klemen Boštjančič. Dodal je tudi, da je novo sejo sklical za ponedeljek.

Poudaril je še, da aprilski sporazum o ukrepih poslovnega in finančnega prestrukturiranja družbe, ki ga je uprava Vegrada uskladila z glavnimi deležniki podjetja, glede na ugotovljeno insolventnost ni več izvedljiv.

Odstopili od sporazuma!

Štirje podpisniki sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi z ukrepi finančnega in poslovnega prestrukturiranja – NLB, Hypo Alpe-Adria-Bank, Hypo Leasing in Posebna družba za podjetniško svetovanje (PDP) – so danes javnosti že sporočili svojo ugotovitev, da sporazum ni več veljaven.

Zastopniki vseh štirih so poudarili, da poslovodstvo Vegrada ni pravočasno izvedlo ukrepov, ki so opredeljeni v sporazumu, ter je s tem od njega odstopilo. "Podpisniki sporazuma ugotavljamo, da z nastopom insolventnosti pogoji za izvršitev sporazuma niso in ne morejo biti več izpolnjeni in da zato sporazum ni več veljaven," so zapisali v sporočilu za javnost.

Omenjeni sporazum so sicer podpisali z namenom izvesti ukrepe finančnega in poslovnega prestrukturiranja družbe zunaj postopkov, ki jih predvideva zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Predvideval je sanacijo Vegrada z dogovorno poravnavo.

Neuradno: pol milijarde dolgov in številni nedokončani projekti

Boštjančič je pojasnil, da se je danes seznanil s poročilom o poslovanju Vegrada v prvi polovici leta, iz katerega je razvidno, da je družba postala insolventna. Na ponedeljkovi seji Boštjančič pričakuje, da bodo obravnavali ne le polletno poročilo, temveč tudi poročilo o finančnem prestrukturiranju Vegrada, ki naj bi imel po neuradnih podatkih okrog pol milijarde dolgov in številne nedokončane projekte.

Kaj bo s Celovškimi dvori?

Še vedno niso znani rezultati tehničnega pregleda Celovških dvorov, neuradno pa je slišati, da so odkrili kar nekaj pomanjkljivosti. Sicer pa na vselitev v stanovanja zaradi spora med Vegradom in nepoplačanimi podizvajalci še vedno čaka približno 2000 lastnikov in 400 socialno ogroženih družin, ki so od MOL v najem dobile neprofitna stanovanja.

Zato smo ljubljanskega župana Zorana Jankovića prosili za komentar in razlago, kaj naj bi današnji dogodek pomenil za ta projekt. Za 24ur.com je dejal, da je razglasitev insolventnosti pričakoval, saj je to bila rešitev, ki se je dolgo pričakovala. “Meni je Vegrada kot podjetja izredno žal, saj so izredno dobri gradbinci in strokovnjaki. Nimamo veliko ljudi, ki znajo delati tudi na področju gradbeništva, ki je v Sloveniji vrhunsko. Prišel pa je čas, ko je bilo treba to agonijo prekiniti, temu pa bodo sledili še drugi koraki. Zame je to bilo pričakovano,” nam je povedal Janković.

'Projekt Celovški dvori je popolnoma varen'

Na vprašanje, ali je projekt Celovški dvori še varen, je ljubljanski župan odgovoril pritrdilno. “Varen je bil tudi prej, saj smo to dosegli s pogodbo. Pričakujemo, da bomo drug teden dobili uporabno dovoljenje za objekt,” je dejal in dodal, da družine, ki čakajo na neprofitna stanovanja v Celovških dvorih, ne morejo ostati praznih rok. “Tudi če bi prišlo do stečaja Vegrada, d. d., in nato njene hčere Vegrad AM, zakon pravi, da je tisto, kar se je zgodilo v zadnjem letu, lahko sporno oz. je nično. Toda pri tem projektu se ni nič zgodilo v zadnjem letu,” je dejal za 24ur.com župan Janković, ki je še enkrat poudaril, da mu je žal za vse zaposlene v Vegradu.

Blokirani računi, predlagani stečaji, kazenske ovadbe ...

Vegrad, za katerega je že konec julija stečaj predlagalo pet podjetij, ima od februarja blokirane vse poslovne račune. Delničarji pa so na skupščini v začetku julija sprejeli sklep o dokapitalizaciji v skupni višini 15,5 milijona evrov, rok za vplačilo svežega kapitala pa se izteče 5. septembra.

Zaradi suma kršenja temeljnih pravic dela oziroma neizplačila več kot treh zaporednih plač je inšpektorat zoper družbo Vegrad in njeni hčerinski družbi vložil več kazenskih ovadb.

Ogorčeni delavci

Kolegi z nacionalne televizije so včeraj poročali o še enem primeru, ko je družina pokojnega Vegradovega delavca ostala brez denarne pomoči, ki so jo zbirali zaposleni. Za zbiranje denarja naj bi se odločili v upravi, prispevek za družino pokojnega pa naj bi zaposlenim trgali kar od plače. Izginilo naj bi okoli 20.000 evrov, sin pokojnega delavca iz Bosne in Hercegovine, ki je umrl pred letom in pol na ljubljanskem gradbišču, pa je dejal, da so mu v Vegradu dejali, da bo denar dobil, če bo kupil kakšno stanovanje ali hišo. Spomnimo, da je pred dnevi odjeknila novica, da je tako izginilo 11.000 evrov, ki so jih zaposleni zbrali za družino še enega umrlega.