Kakšna bo izguba NLB ob koncu leta?

Nova ljubljanska banka (NLB) je v prvih devetih mesecih ustvarila izgubo v višini 113,9 milijona evrov, njena celotna skupina pa 96,3 milijona evrov. Ob tem je banka do konca septembra oblikovala za 264,2 milijona evrov dodatnih oslabitev in rezervacij, kar je 49 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, medtem ko so se oslabitve in rezervacije v celotni skupini povečale za 22 odstotkov, na 306,9 milijona evrov.

Izguba NLB pa po pričakovanjih predsednika uprave največje slovenske banke Boža Jašoviča ob koncu leta ne bo večja od devetmesečne.

Glede nove dokapitalizacije banke je prvi mož NLB ob robu dnevov bančništva zatrdil, da se, odkar so lastniki konec oktobra prižgali zeleno luč za novo povečanje kapitala banke, aktivnosti nadaljujejo. Ključna je zdaj po njegovih besedah odločitev največjih lastnikov, ali bosta v lastništvo sprejela nove strateške partnerje ali bosta banko dokapitalizirala sama.

Najprej bo treba, tako po Jašovičevi oceni, videti, kako razmišljata država in belgijska KBC. Če se ne bosta odločila za dokapitalizacijo banke, bo uprava kapital iskala na finančnih trgih. Pri tem je Jašovič zatrdil, da interes obstaja, pri čemer je posredno potrdil pisanje medijev o pogovorih z Evropsko banko za obnovo in razvoj ter Mednarodno finančno korporacijo iz skupine Svetovne banke, uprava pa je pripravljena najti še nove interesente.

Cena, ki bi jo lahko NLB za delnico dosegla na trgu, je po njegovih besedah odvisna od vsakokratnih razmer, pričakovanj vlagateljev in njihovega zaupanja v strategijo banke ter projekcije uprave glede poslovanja. Na vprašanje, ali banka lahko iztrži 116 evrov, kot so lastniki, večino država, plačali v marčni dokapitalizaciji, je odgovoril, da je vse odvisno od zaupanja v prihodnje poslovanje banke.

Banke so sicer po njegovih besedah poslovne ustanove, ki morajo za svoj zaslužek prevzemati tveganja. Zato se po njegovih besedah postavlja vprašanje, ali je treba res davkoplačevalski denar namenjati za to, da lahko banke tvegajo.

Viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo je medtem na okrogli mizi na temo prestrukturiranja evropskega finančnega sistema spomnila, da so morali delničarji slovenskih bank, med katerimi je država največji, v času krize zagotoviti bistveno manj sredstev za dokapitalizacije kot v drugih članicah EU.