Za delnico NLB med 51,50 in 66 evrov

SDH je objavil prospekt za prodajo do 75 odstotkov minus ene delnice NLB. Z objavo prospekta se je uradno začela prodaja delnic po metodi prve izdaje delnic (IPO). Knjiga naročil se bo odprla v ponedeljek in bo odprta do 8. novembra. Do 7. novembra bo odprta za izkaz interesa za nakup delnic NLB s strani fizičnih oseb, zadnji dan pa za institucionalne vlagatelje. Nato bo znana končna cena za delnico. Te naj bi na ljubljanski in londonski borzi začele kotirati sredi novembra. IPO kot vodilna koordinatorja organizirata Deutsche Bank in JP Morgan.

Država, ki prodaja najmanj 50 odstotkov plus eno delnico in največ 75 odstotkov minus eno delnico, bo malim vlagateljem ponudila 10 odstotkov delnic, preostanek pa institucionalnim vlagateljem. Prodajalec bo na koncu delnice prerazporedil iz ene v drugo tranšo, odvisno od količine vpisov v posamezni tranši.

Razmere na trgu niso najboljše

Cenovni razpon ni postavljen visoko, ker razmere na trgu v tem času niso najboljše. Tako ni najbolj ugoden za prodajalca, torej državo, ki bi v primeru prodaje polovice delnic NLB in srednje vrednosti cenovnega razpona iztržila okoli 588 milijonov evrov, v primeru prodaje treh četrtin banke in srednje vrednosti cenovnega razpona pa okoli 881 milijonov evrov.

Ob upoštevanju osnovnega kapitala NLB razpon ponudbene cene banko vrednoti na 1,03 do 1,32 milijarde evrov.

Ta ponujeni razpon pa predstavlja dobro investicijsko priložnost za male vlagatelje oz. fizične osebe in za institucionalne vlagatelje. NLB je namreč nedavno do 2023 napovedala približno 12-odstotni donos na kapital in izplačilo dividend v višini okoli 70 odstotkov dobička NLB Skupine oz. okoli 10-odstotni dividendni donos.

Neuradno je slišati, da interes med slovenskimi (nedržavnimi) institucionalnimi vlagatelji obstaja, so pa ti regulatorno omejeni pri tem, koliko delnic ene same družbe lahko kupijo. Prav tako bi lahko interes izkazali institucionalni vlagatelji iz regije, npr. hrvaški pokojninski skladi. Vprašanje pa je, kakšen bo interes malih slovenskih vlagateljev.

Kljub temu da so danes razmere v gospodarstvu in finančnem sistemu bistveno drugačne kot pred krizo, je namreč še vedno živa negativna izkušnja z IPO Nove KBM. Prav tako je časa za vpis delnic razmeroma malo, vpis delnic pa bo potekal le na desetih poslovalnicah po državi. Naslednji teden bodo tudi počitnice.

Del razpona ponudbene cene je tudi razpon vrednosti globalnih potrdil o lastništvu (GDR). Gre za prenosljiv vrednostni papir, ki ga izda banka in služi kot nadomestni finančni instrument za delnice nekega tujega podjetja, s katerimi se trguje v tujini. Vsako delnico sestavlja pet GDR. Razpon ponudbene cene v GDR je tako med 10,3 in 13,2 evra.

Prospekt vsebuje tudi opcijo presežne dodelitve in stabilizacijskega mehanizma. Kot je slišati, je bila to zahteva velikih mednarodnih vlagateljev, ki se zanimajo za nakup delnic banke. Gre za to, da bosta stabilizacijska organizatorja, Citigroup in Wood & Company, del GDR zadržala in nato v 30 dneh od uvrstitve delnic na borzo lahko sklepala posle z namenom podpore ceni, če bi ta po kotaciji padla prenizko. 

Koalicija zadržana, opozicija v napad

V kabinetu predsednika vlade Marjana Šarca in na finančnem ministrstvu so ob objavi cenovnega razpona za delnice NLB zapisali, da razpona in ostalih podrobnosti postopka ne morejo komentirati. Gre namreč za cenovno zelo občutljive informacije v času, ko je postopek še v teku.

Bolj oster pa je bil Janša. "51 evrov za delnico NLB je sramotno nizka cena," je zapisal na Twitterju in dodal, da bo ljudstvo, ki plačuje dolgove NLB odgovornim - omenil je Mira Cerarja, Dejana Židana in Karla Erjavca - nekoč sodilo.

Podobno tudi NSi-jev Jožef Horvat. "Čas je denar! Vlada ob dobrih razmerah na trgih junija 2017 ustavi prodajo NLB 'zaradi prenizke cene' (55 do 71 evrov za delnico). Zdaj (skoraj) ista vlada prodaja NLB po nižji ceni (51,50 do 66 evrov). Terjali bomo politično odgovornost za izgubljeni denar davkoplačevalcev!" je zapisal na Twitterju. 

Analitiki: Ponujen razpon odraz trenutnih razmer

Razmere na kapitalskih trgih so se v zadnjih tednih precej poslabšale. "Zato lahko rečemo, da je ponujen razpon predvsem odraz trenutnih razmer, in ne samega poslovanja banke," je dejal direktor upravljanja premoženja Alta Invest Matej Šimnic. Kakšna bo končna cena, bo tako odvisno od razmer in interesa.

"Vse bo odvisno od interesa tujih vlagateljev. Glede na volatilnost trgov se lahko sentiment v naslednjih dneh obrne tako v eno in drugo stran, od tega pa bo odvisen končni izplen," je napovedal Šimnic.

Kot je dodal analitik borznoposredniške hiše Ilirika Lojze Kozole, "cenovni razpon ni izven primerljivih okvirjev, glede na to, da prodajalec želi maksimirati verjetnost uspeha javne ponudbe in hkrati še vedno dovolj iztržiti". 

Za direktorja naložbenega sektorja pri KD Skladih Luko Flereta objavljeni cenovni razpon ni presenečenje in je pričakovan. "Odraža način prodaje banke (prva javna ponudba pod časovnim pritiskom), zgodovino dogajanja okoli prodajanja NLB v preteklosti in trenutne tržne razmere. Glede na trenutne razmere in obnašanje investitorjev v podobnih prvih javnih ponudbah je za pričakovati, da bo končna dosežena cena bolj proti spodnjemu delu razpona," je dodal.

Medtem ko bodo na tuje vlagatelje po njegovem vplivale razmere na globalnih trgih, bi lahko pri malih vlagateljih pomembno vlogo igrala dividendna politika. "Donosnost bo bolj privlačna na nižjem delu razpona, vendar bo tudi pri višji vrednosti in pričakovani stabilizaciji poslovanja dividendna donosnost konkurenčna ostalim izdajateljem na Ljubljanski borzi," je dodal Šimnic.

Ali je cena dobra ali ne, bodo po Kozoletovih besedah sporočili kupci. "Poleg morebitno ugodne cene, na podlagi katere si kupec morda lahko obeta določen donos, na povpraševanje lahko vplivajo tudi drugi dejavniki, ki niso izključno povezani z višino cene," je menil tudi on.