'Le kupovanje časa Evropi, da izpelje do konca potrebne reforme'

Medtem ko je v Washingtonu danes potekal osrednji del spomladanskega srečanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke, je bil glavni del boja proti širitvi krize opravljen že v petek. Izvršna direktorica IMF Christine Lagarde je oznanila, da se je posojilna sposobnost IMF ojačala na skupaj več kot 1000 milijard dolarjev.

Lagardova je nove zaveze o prispevkih v obrambni zid IMF označila za velik, čeprav nujen, izraz kolektivne odločnosti mednarodne skupnosti za zagotovitev nadaljevanja okrevanja svetovnega gospodarstva.

IMF je januarja ocenil, da bo za obrambni zid pred širjenjem evropske dolžniške krize potreboval še 600 milijard dolarjev dodatnih sredstev, poleg že zbranih do tedaj. Lagardova je kasneje oceno znižala na 400 milijard, v petek pa je najavila, da ji je skupaj z zagotovili hitro se razvijajočih držav v skupini G20 uspelo nabrati za več kot 430 milijard dolarjev sredstev oz. zavez.

Letošnje srečanje drugačno od prejšnjih

Letošnje spomladansko srečanje mednarodnih finančnih ustanov, ki so ju ustanovile evropske države skupaj z ZDA pred koncem druge svetovne vojne, je tako povsem drugačno od prejšnjih. Svetovno gospodarsko rast oziroma okrevanje po zadnji krizi tokrat ogroža Evropa, ki ima v IMF, poleg seveda ZDA, glavno besedo pri odločanju.

Vendar ne več za dolgo časa, saj je obljuba o skupaj okrog 72 milijardah dolarjev s strani držav Brics (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Afrika) prišla s pogojem, da se izvedejo leta 2010 dogovorjene reforme sistema kvot oz. glasovalnih pravic v odboru IMF.

"Nova sredstva smo pogojevali z reformo sistema kvot, kar je bilo sprejeto," je dejal brazilski finančni minister Guido Mantega.

Države Brics niso natančno povedale, koliko denarja bo vsaka prispevala za obrambni zid IMF, saj dogovor o reformah še ni potrjen. Evropa tu ne dela težav. Danska finančna ministrica Margrethe Vestage je zagotovila, da se bo Evropa do jeseni odpovedala dvema sedežema v odboru IMF, kot je bilo dogovorjeno.

Izjava G20 zagotavlja, da se bodo glasovalne moči do oktobrskega zasedanja IMF razdelile na novo, kar pomeni, da bodo tudi ZDA, ki so doslej zavlačevale z ratifikacijo reform, morale opraviti svoje delo.

ZDA prav tako niso prispevale denarja za utrditev obrambnega zidu z utemeljitvijo, da so doslej poskrbele za neomejeno dolarsko likvidnost evropskih bank, kar je dovolj. ZDA so sicer še vedno najbolj vplivna gospodarska sila, vendar pa se sedaj stvari dogajajo tudi brez njih, kar pomeni, da nimajo več veta nad svetovno ekonomijo.

Le kupovanje časa Evropi, da izpelje potrebne reforme

Omenjenih 1000 milijard dolarjev sicer ne bo dovolj, če bosta podobno kot Grčija, Irska in Portugalska bankrotirali še Španija in Italija. Zaradi tega na IMF opozarjajo, da je obrambni zid le kupovanje časa Evropi, da izpelje do konca potrebne reforme. Dodatni denar iz sklada je sicer načeloma namenjen vsem članicam, ki bi zašle v težave, vendar ni nobenega dvoma, kje tokrat leži vir morebitne epidemije.

Na srečanju tudi Šušteršič in Kranjec

Spomladanskega srečanja IMF in Svetovne banke se udeležujeta tudi minister za finance Janez Šušteršič in guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. V petek je potekalo srečanje v okviru belgijske konstituence, kjer je poleg Belgije, Avstrije, Belorusije, Češke, Madžarske, Kosova, Luksemburga, Slovaške in Turčije tudi Slovenija.

Ta naj bi bila v skladu z reformami razpuščena in oblikovala se bo nova srednjeevropska konstituenca, to je skupina držav, ki pošilja enega predstavnika v odbor IMF.

Slovenija je članica obeh mednarodnih finančnih ustanov od leta 1993, vendar je njena relativna teža premajhna, da bi lahko računala na kakšno povečanje vpliva. Vse je odvisno od tega, koliko kdo plača in Slovenija se bori predvsem za ohranitev sedanjega dostopa, ki ga ima s predstavnikom pri Svetovni banki Andrejem Kavčičem.