Kako nas bodo zaščitili pred krizo?
Vlada sprejema paket ukrepov za blažitev posledic gospodarske negotovosti. "Če bo kateri od predlogov diskutabilen, si bo vlada vzela še kakšen dan in bo ukrep premislila," je dejal Pahor.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.
Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
Vlada bo paket ukrepov za blažitev posledic gospodarske negotovosti sprejela predvidoma v četrtek, je po današnjem posvetu vlade povedal premier Borut Pahor. Predlog bodo dokončno oblikovali v sredo, in sicer prek krizne skupine ministrov, strateškega gospodarskega foruma, posveta z vodji parlamentarnih strank in ESS.
Krizna skupina ministrov bo v ponedeljek in torek dokončno oblikovala paket ukrepov za blažitev gospodarske in finančne negotovosti, je napovedal Pahor. V sredo bo nato prvi sestanek strateškega gospodarskega foruma, ki ga je vlada imenovala na zadnji seji. O ukrepih bodo isti dan predvidoma razpravljali vodje vseh parlamentarnih strank, predvidena pa je tudi seja Ekonomsko socialnega sveta (ESS).
Borut Pahor (Foto: Reuters)
"Če bo kateri od predlogov diskutabilen, če bo imel kdo od socialnih partnerjev ali strateški gospodarski forum različne poglede na katerega od ukrepov, si bo vlada vzela še kakšen dan in bo ukrep premislila," je dejal premier.
Vodje parlamentarnih strank naj bi se ob ukrepih za četrtkovo sejo vlade pogovarjali tudi o pripravi seje DZ o reševanju problemov, povezanih s finančno in gospodarsko negotovostjo, za katero so dale pobudo opozicijske stranke, seznanil pa jih bo tudi o poteku diplomatskih aktivnosti med EU in Hrvaško glede hrvaških pristopnih pogajanj.
Pahor pobudo za sklic izredne seje sicer pozdravlja. Na seji bodo po njegovem mnenju imeli dve možnosti, in sicer da se vsi skupaj, ne glede na to, ali so v koaliciji ali v opoziciji, usmerijo v prihodnost in reševanje težav, ali pa, da bi krivca za trenutno stanje iskali bodisi v prejšnji bodisi v sedanji vladi. "Za nastalo situacijo ni odgovorna prejšnja vlada. Povzročile so jo zunanje okoliščine," je dejal Pahor.
Poudaril je, da je treba ukrepe sprejeti hitro in preudarno, pri tem pa izkoristiti vse možnosti za dialog s socialnimi partnerji in opozicijo. To sicer zahteva več časa in truda, se je pa po njegovem mnenju na koncu to vedno odrazilo v boljših odločitvah.
Pahor memorandum s predlogi ukrepov delodajalcev pričakuje v ponedeljek, medtem ko naj bi ga sindikati predstavili v drugi polovici tedna. Bilo bi sicer imenitno, pravi premier, če bi ga tudi sindikatom uspelo uskladiti do sredine seje ESS, saj bi tako imeli oba memoranduma in vladni predlog ukrepov.
V četrtek bo vlada odločala o tistih ukrepih, pri katerih bo imela konsenz delodajalcev in delojemalcev ter opozicije, je napovedal Pahor, a dodal, da bo vlada morda sprejela tudi kakšnega od ukrepov, za katerega ne bo dobila soglasja katerega od partnerjev, "če bomo presodili, da je ta ukrep neizogiben".
Ena od dilem sta predloga o davčnih olajšavah, ki ga je pripravila prejšnja vlada, in o znižanju prispevne stopnje za delodajalce za socialne prispevke. Po Pahorjevih besedah so glede tega, kateri od teh dveh ukrepov, če nista komplementarna, bi bil primernejši, ločena mnenja tako med delojemalci kot delodajalci ter tudi znotraj krizne skupine ministrov. "Mislim pa, ob svojem zelo šibkem znanju, da med obema obstaja presečna množica – izvozni del gospodarstva," je dejal Pahor.
Na srečanju v Bruslju, ko je vrh EU sprejel 200 milijard evrov vreden paket za pomoč gospodarstvu, je Pahorju, kot je dejal, postalo popolnoma jasno, da se bodo morale države članice, vključno s Slovenijo, znajti po svojih najboljših močeh. "Ob upoštevanju strategije EU se bo Slovenija morala zanesti predvsem nase. Zato je treba združiti vse naše moči in znanje ter leto 2009, ki bo odločilno za daljši časovni rok, uspešno premagati," je dejal Pahor.
Povezani članki
Glasuj
Zgodovina se ponavlja - poglejte si dokumentarec ZEITGEIST -pa malo primerjajte dogodke,.....
Če je še kdo skeptik - kradejo vsi po vrsti , banke propadajo,....le ljudje na položajih bogatijo,....
groziji ji stečaj. DRŽI
to je povedal italijanski finančni minister DRŽI
Ko sem pregledal lestvico zadolženosti, skupna vsota, ali dolg na prebivalca, je več kot samo dve državi, ki so bolj zadolžene kot Italija.
Št. prebivalcev: 5455000
Bruto zunanji dolg: 36 milijard dolarjev cca. 27 milijard €
dolg na prebivalca: cca. 4950 €
Češka za leto 2007:
Št. prebivalcev: 10220000
Bruto zunanji dolg: 75 milijard $ cca. 56 milijard €
dolg na prebivalca: cca. 5500 €
Ti dve državi sem dal za primerjavo, ker imamo podobne plače. BRUTO plačo imamo dosti višjo, je pa NETO skoraj isti, ker čehi pa slovaki nimajo DAVKA NA PLAČE, plačajo samo en davek, mi žal DVA oz. davek na davek.
Povprečna plača v sLOVEniji pa je 400-500 €. Spet se bodo našli kritiki, ki bodo napisali, da je slovensko povprečje 1200€. Na papiru RES. V praksi pa nepoznam nobenega, ki bi zaslužil 1200€ BRUTO, kaj šele da bi dobil ven izplačan ta znesek. Kaj meni koristi, če ima neproduktivni politik 3000€, direktor 10000€, delavec pa 550€. Povprečje je res 1000 €. Samo nikjer pa ne piše, da samo 10% prebivalstva dosega povprečno plačo ali pa jo presega. Vsi ostali pa životarijo s slabimi 500€ na mesec.
Št. prebivalcev: 5455000
Bruto zunanji dolg: 36 milijard dolarjev cca. 27 milijard €
dolg na prebivalca: cca. 4950 €
Češka za leto 2007:
Št. prebivalcev: 10220000
Bruto zunanji dolg: 75 milijard $ cca. 56 milijard €
dolg na prebivalca: cca. 5500 €
Ti dve državi sem dal za primerjavo, ker imamo podobne plače. BRUTO plačo imamo dosti višjo, je pa NETO skoraj isti, ker čehi pa slovaki nimajo DAVKA NA PLAČE, plačajo samo en davek, mi žal DVA pz. davek na davek.
Povprečna plača v sLOVEniji pa je 400-500 €. Spet se bodo našli kritiki, ki bodo napisali, da je slovensko povprečje 1200€. Na papiru RES. V praksi pa nepoznam nobenega, ki bi zaslužil 1200€ BRUTO, kaj šele da bi dobil ven izplačan ta znesek. Kaj meni koristi, če ima neproduktivni politik 3000€, direktor 10000€, delavec pa 550€. Povprečje je res 1000 €. Samo nikjer pa ne piše, da samo 10% prebivalstva dosega povprečno plačo ali pa jo presega. Vsi ostali pa životarijo s slabimi 500€ na mesec.
BRUTO zunanji dolg Italije za leto 2007:
996 milijard dolarjev.
Št. prebivalcev ( 2007 ): malo več kot 58 milijonov.
Dolg na prebivalca: cca. 17172 dolarjev oz. cca. 12800 €.
Ne da se mi pisat vseh Euro držav gor. Če te še zanima katera država, bruto zunanji dolg. napiši. In jaz bom dal TOČNE in pa PREVERJENE podatke.
Hvala















