Gospodarstvo

Kako globoko je brezno?

Ljubljana, 01. 10. 2008 15.15 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Žiga Kariž
Komentarji
55

Finančna kriza: Kaj, če gre vaša banka v stečaj? Ostale banke garantirajo za vaše vloge do višine 22.000 evrov. Kaj pa, če se v težavah znajdejo vse banke?

Povprečen Slovenec je o silnicah, ki premikajo svetovne finance, še relativno nepoučen, kar se tiče vlaganj pa zelo konzervativen. Zato se seveda te dni ukvarja z vprašanjem, ali je moj denar na varnem in kaj se pravzaprav dogaja? Če bi hoteli na hitro in enostavno opisati, kaj se dogaja, bi lahko zapisali takole: Na razvitih trgih se ne služi samo z realnimi vrednostmi, ampak tudi s pričakovanji (ne kupim samo kile krompirja, lahko kupim tudi pričakovanja o tem, kako debel bo naslednje leto). In ker trgujem s pričakovanji, tega krompirja v resnici nikoli ne bom jedel, ali pa vsaj skladiščil, zato tudi v resnici ni potrebno, da imam ves denar za njegov nakup (kupim po 100 evrov, prodam po 90 evrov, zato potrebujem le 10 evrov, da pokrijem razliko).

Finančna kriza
Finančna kriza FOTO: Reuters

Tako se je pričelo trgovanje s tako imenovanimi vzvodi, ki omogočajo ogromne zaslužke, hkrati pa seveda tudi velike izgube. Trgovanje z vzvodi pomeni (zelo poenostavljeno), da trgujemo z več denarja, kot ga v resnici imamo. Če imamo na računu 100 evrov in bomo trgovali z vzvodom deset, pomeni, da bomo lahko v nek finančni instrument vložili desetkrat več denarja, kot ga imamo, torej1.000 evrov. Vsak dvig za deset odstotkov nam nato prinese 100 evrov, vsak padec pa izgubo 100 evrov, kar je v resnici vse, kar imamo na računu. Tu zgodba postane tragična, saj se vsak večji padec množi z vzvodom, s katerim smo vlagali in domine se začnejo podirati, kot se je to zgodilo v primeru danes ogroženih ali pa že propadlih finančnih institucij.

Ko propadu v oči strmijo največje svetovne finančne institucije, ki so desetletja veljale za nedotakljive in za pojem stabilnosti, se seveda omaje tudi zaupanje v finančni sistem. In tu se sedaj bije največja bitka. Kako ohraniti zaupanje vlagateljev v finančni sistem? Kako prepričati vlagatelje, da se bo trg pobral in da kolapsa ne bo?

Kovanci
Kovanci FOTO: Reuters

Kako je na trgu vse odvisno od pričakovanj, se je videlo včeraj, ko se je pokazalo upanje, da bo ameriški kongres, kljub vsemu, potrdil zakon, ki bo omogočil sprostitev 700 milijard dolarjev pomoči na ameriški trg. Zgolj upanje je bilo dovolj, da so se tečaji dvignili, ne samo v Ameriki, temveč tudi pri nas. Mislim pa, da si nihče ne upa napovedati, kaj bi se zgodilo, če kongres še drugič zavrne pomoč.

Finančna kriza in Slovenci

Največji učinki krize se seveda poznajo na trgu vrednostnih papirjev. Vendar kriza na slovenskem trgu vrednostnih papirjev ne izvira iz dogodkov v Ameriki, saj se je začela že veliko prej, bo pa njen nadaljnji razvoj oziroma rešitev v veliki meri odvisna od svetovnih dogodkov. Propada katere izmed bank ali zavarovalnic pri nas ni pričakovati. Tako Banka Slovenije kot finančni minister sta v razmaku nekaj dni zatrdila, da banke nimajo težav z likvidnostjo, kar je logično, saj banke v Sloveniji svoje investicije večinoma financirajo iz depozitov, torej iz denarja, ki ga na račune polagajo posamezniki in podjetja in z zadolževanjem pri drugih bankah. No, zaradi razmer je denar danes dražji in veliko težje ga je dobiti, tako za banke, kot za posameznike.

Padec tečajev na borzi
Padec tečajev na borzi FOTO: Reuters

Tako so se že zaostrili pogoji za pridobitev kreditov, saj si banke med seboj posojajo denar pod zaostrenimi pogoji in zahtevajo večjo varnost in garancije. Glede na to, da smo v času gospodarskega ohlajanja, bi zmanjšanj dotok denarja za investicije v gospodarstvu pomenil še manjšo gospodarsko rast. Nepisano pravilo pravi, da tisto, kar se danes kaže na področju financ, se bo v gospodarstvu zares poznalo šele čez šest mesecev. Se pravi manj investicij, manjši dobički, manjša rast in tudi kakšen nezaposlen več se bo našel.

Banke že zaznavajo zmanjšano povpraševanje po kreditih (potrošniških in stanovanjskih), kar bi lahko končno znižalo tudi povpraševanje po nepremičninah in njihove cene, kar bi bila edina pozitivna stvar te krize.

Kaj pa če?

Kaj pa, če se zgodi črni scenarij in gre vaša banka v stečaj?
Na straneh Banke Slovenije lahko zasledimo, da pri nas velja sistem zajamčenih vlog, kar pomeni, da ostale banke garantirajo za vaše vloge do višine 22.000 evrov. Denar vam bo v roku treh mesecev izplačala banka prevzemnica. Če se slučajno zgodi, da gredo v stečaj vse banke oziroma se v težavah znajdejo vse banke, za vaše vloge jamčita Banka Slovenije in na koncu država s proračunskimi sredstvi. Vaša sredstva na računu bodo zmanjšali za višino sredstev, ki jih banki dolgujete, izplačana pa vam bo le razlika.

Potop na azijski borzi
Potop na azijski borzi FOTO: Reuters

Z veliki težavami se po svetu srečujejo tudi zavarovalnice, ki so imele v svojih portfeljih naložbe v banke, ki so se zrušile pod težo finančne krize ali pa so celo same posegle po nekaterih bolj rizičnih finančnih instrumentih. Tudi na področju slovenskih zavarovalnic se zavarovancem ni treba posebej bati. Pogojno kritična so le naložbena zavarovanja, kjer zavarovalnice kombinirajo različne tipe zavarovanj z naložbami. Treba je pojasniti, da imajo zavarovalnice naložbeni del ločen od dela sredstev, ki je namenjen izplačilu zavarovanj. Vaše zavarovanje je tako varno. V primeru, da zavarovalnica zaide v težave, imajo prednost pri poplačilu iz kritnega sklada terjatve iz naslova življenjskih, nezgodnih in zdravstvenih zavarovanj.

V primeru stečaja in nezadostnih sredstev pa se zavarovanja poplačajo iz stečajne mase, in sicer kot strošek stečaja, še pred ostalimi upniki. Obstoječe pogodbe o zavarovanju se prekinejo in sicer z iztekom 30 dni od objave oklica o začetku stečajnega postopka nad zavarovalnico. Za življenjska, nezgodna in zdravstvena zavarovanja, pri katerih za obveznosti zavarovalnice veljajo pravila življenjskih zavarovanj, pa se pogodbe prekinejo takoj ob objavi stečaja v uradnem listu.

Borza
Borza FOTO:

Z nestrpnostjo v tečajnice pogledujejo tudi imetniki vrednostnih točk premoženja v različnih vzajemnih skladih. Naložbe v sklade so seveda naložbe na dolgi rok, za katere je jasno, da včasih rastejo, včasih padajo. Pričakovati, da bodo skladi v teh časih pridobivali nova sredstva in nove vlagatelje, ki bi dvigovala tečaje, je seveda iluzorno, se pa tečaji lahko dvigujejo kot posledica dobrega upravljanja, kar je v teh dneh izredno težko. Upravljavci so v teh dneh izredno aktivni pri ohranjanju vrednosti premoženja, vendar pa se morajo držati smernic, ki so opisane v prospektu sklada. Tako ne morete pričakovati od svojega upravljavca, da bo v portfelj sklada z imenom Balkan uvrstil delnice iz Azije. Seveda pa lahko ob znanih pogojih svoje premoženje med skladi selite sami. Nasvet vseh upravljavcev pa je domala enak. Počakajmo na boljše čase.

Kaj sledi?

V veliki meri je borzni trg igra pričakovanj in psihologije. Glavna naloga tako držav, centralnih bank, kot izdajateljev vrednostnih papirjev danes je, da ohranijo zaupanje v trg in finančne institucije. Dokler vlada prepričanje, da kar gre dol, mora iti tudi gor, se lahko nadejamo rešitvi, ki bo vlagatelje kmalu osrečila z lepimi donosi. Če pa se zaupanje dokončno poruši, smo lahko priča kolapsu trga, katerega posledic si nihče ne bi upal napovedati.

V Sloveniji po zaslugi svoje majhnosti in konzervativnosti na področju vlaganj, v svetovno krizo nismo tako zelo vpeti, zato zaenkrat še ni razloga, da bi denar tlačili v nogavice in ga skrivali pod žimnice.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (55)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Huros
03. 10. 2008 11.02
Glede te krize jo vecina ljudi mece v cisto navaden kot. Bom pa kar razlozil kaj mislim z tem povedati , mozno da kateri od Vas nebote isto gledali na stvar nekateri pa se mozno strinjali z menoj. Kadar je Adolf Hitler prisel na oblast v Nemciji , so ljudje hodili v trgovino po kilo kruha ce ga je uspelo dobit z cekrom ( kosaro , vrecko ) kakor koli ze mark. To se pravi inflacija je bila prek samega vrha , to naj bi se vsi naucili pri zgodovini. Pa ne mislit da sedaj modrujem ker sem star le 21 let probam pa povedat naslednje. Hitler je napravil Nemcijo takratno v svetovno velesilo v zelo kratkem casu. Vecina bo se vprasala in odgovorila delanje orozja / vojaske opreme / itd. Delno je to tudi res. Vendar pa je tudi vlozil v delovno silo / gradnje avtocest / tovarne / itd. dejstvo je da je vlozil v INDUSTRIJO , ki je potem pokazala rast marke in ce hitler ne bi zavozil z 2 svetovno vojno bi ga se danes meli za carja namesto za opico. Ampak tukaj je zanka ki jo je Amerika naredila narobe , prvic kot prvic dala je denar v namen bankam ki propadajo in ta cifra naj bi bla 700 miljard dolarjev ? Nekaj takega je. Z tem je dejansko sama sebe pokopala. Zakaj ? Ker je vlozila v papir , in kakor vsak clovek ki ima kaj kmecke pameti pomisli ima sorazmerje ekonomija / industrija eno tocko do katere se lahko spusti. Bomo rekli da je to kriticna spodnja meja. Ko pride do te meje se pa vse ustavi. Proizvodnja se ustavi zato ker ni povprasevanja in ker ni povprasevanja ni plac in ker ni plac pride tudi do minimalne kupne meje in kadar pride do minimalne kupne meje ker ni kupne moci. In to pripelje potem crne dneve borze ko bo denar vreden tolko ko moj soder zunaj na dvoriscu. Ce bi vsaj eden izmed tistih tam razmisljal z glavo bi vlozil v industrijo in z tem bi se potem tudi cez cas stabilizirale banke. Vceraj sem poslusal nasega sefa proizvodje bruhat me je stisnilo kak je razlagal v papirje vlozit v fonte itd. Kaj ce nam vlagat v to , ce pa Bog ne daj celi sistem gre v kur**. In kaj pa je se blo najgrse kaj clovek lahko vidi , senat bi se mogel dobit na sestanku ker so vidli da je kriza kar velika pa da vse tone ampak si vsi dejansko zatiskajo oci. In zborovanja ni bilo ker so si poslanci vzeli dopust. Ker je zidovsko novo leto , tukaj pa vidimo potem kdo vodi ZDA ( zidi vecinoma ) in po domace povedano da se jim je*e za celi svet.
pikanet
02. 10. 2008 12.52
Tudi delnice mi ne dišijo preveč,kajti ko gre k vragu gospodarstvo,gre k vragu tud to.
Dragon_13
02. 10. 2008 12.34
Nimate kej dost razmišlat, prihranke iz bank ven in delnice kupovat, trenutno so zlo poceni in bodo slej ko prej zrasle, če pa banka propade, pa svojga denarja ne boste več vidl.
pikanet
02. 10. 2008 09.47
Men se pa zdi,da določena banka lahko bankrotira tudi na način,ko ljudi zgrabi panika in začnejo svoj vloženi denar na vezanih depozitih dvigovat iz svojih računov.Ne verjamem,da imajo tolk rezerve da bi ob enkrat pokril vso to finančno izgubo,ki jo obračajo s tistim denarjem.Me pa zanima,če ima kdo kakšno mnenje glede tega-obdržat denar v banki ali pobrat ven,če imaš več kot 22000 evrov, kolikor ti jamčijo.
BATISTA1
02. 10. 2008 07.25
Superman in He-man bosta rešila svet ...
nx01
02. 10. 2008 06.07
Amerika je ponovno \"rešila\" cel svet! Tokrat na finančnem področju, saj je sprejela v prvem poskusu zavrnjen program finančne pomoči bankam. Pa naj še kdo reče da niso američani glavni na svetu.
Anton Bu?ek
01. 10. 2008 22.47
vele-ti si pa res \"majster\" če bi pri nas šlo po tvoji računici oz. po angleški računici potem bi bile najemnine še veliko višje..........manj kot 1000 €/m2 stanovanje ne more stati pa lahko je v najbolj zakotnem selu kjer stane m2 zemljišča 10€.....in če izračunam po tvoji matematiki, da bi se vložek naj povrnil v 12 letih potem je to za eno 60m2 stanovanje 416 € na mesec..............halo kdo ti bo pa to plačal v LJ kjer pa je m2 2500 € pa čez 1000€ nismo mi anglija
Anton Bu?ek
01. 10. 2008 22.41
lolek-kako naj firma, ki se ukvarja samo s storitvami z gradbeno mehanizacijo.........amortizira izgubo znotraj podjetja..........ni šans..............če se cene ne bodo dvignile se bodo vse take firme zaprle in potem bomo lahko z lopato kopali.........kako naj takšna firma zniža strošek goriva, če tanka na bencinski črpalki....nikakor
ServerAUTOMATIC
01. 10. 2008 22.37
Banke so res podpirale investitorje, tej pa so držali monopol in niso pustili dihati malim podjetnikom za katere banke niso imele posluh, zaradi malega kapitala. Po drugi strani so podpiale kupce z visokim dohodkom in cene stanovanj so naraščale samo gor in gor. Vendar nič ni večno, kot smo opazili pa niti to.
ServerAUTOMATIC
01. 10. 2008 22.34
Dejansko krive so banke.
ServerAUTOMATIC
01. 10. 2008 22.32
vele@ Seveda, to drži. Ljudje so res plačevali v stanovanjih še davek na neumnost in sedaj bodo občutili še to. Samo neumen je lahko zmetal toliko denarja stran.
mega211586
01. 10. 2008 22.28
Kako se lahko zgodi kaj takega v najbolj zveličavnem družbenem sistemu. Po moje so za to krivi komunisti celega sveta in malo Al Kaida, HA, HA
ServerAUTOMATIC
01. 10. 2008 22.27
Menim, da so res mala in srednja podjetja motor gospodarsta in konkurence na trgu. Vendar jih pri nas velika blokirajo na veliko. Hočejo imeti monopol. Z malimi podjetji za to partnerstvo z velikimi večinoma propade. In zato so cene tam kjer so.
vele@email.si
01. 10. 2008 22.25
Ni tako abucek. Poglej. Kdo je dejansko generator nepremičninskega balona pri nas, ki se je napihnil preko vseh meja zdravega razuma? Banke. Zakaj. Ker so nepremičninske kredite ponujali in dajali vsem. Na veliko so financirali investitorje, ki so gradili za trg, ko so bila stanovanja oziroma hiše končane pa so financirali še kupce. Banke so s svojim ogromnimi vlaganji v vse igralce v verigi nepremičnin naredile balon, ki je zdaj spustil. In zakaj je spustil? Zato, ker je 53 obrok za stanovanje težje plačati kot prvega. Tako se je število stanovanj, ki se vračajo k bankam zaradi neplačanih obrokov čedalje večje. Kar bistveno spreminja razmerje med ponudbo in povpraševanjem, po drugi strani pa banke zaradi \"rezultatov minulega dela\" novim kupcem ne dajo denarja tako zlahka kot so to naredili v prvem krogu. Krog ljudi, ki pa lahko sami brez kreditov financirali svojo hišo ali stanovanje je od nekdaj bolj majhen, večina novih uspešnežev pa je svoje stanovanjsko vprašanje že zdavnaj rešila. Torej število stanovanj narašča (ena se vračajo v banke, še vedno se tudi gradi za trg) na drugi strani pa je kupna moč ob zmanjšanju kreditiranja kupcev bistveno manjša. Kaj se torej naredi na trgu? Cene drastično padajo, saj banke ne potrebujejo stanovanj, pač pa denar, in ravno tako investitorji, ki gradijo za trg. Banke denarja ne dajo, potencialni kupci ga nimajo. Pred kratkim smo imeli na obisku angleškega nepremičninarja, kjer nepremičninski trg funkcionira že stoletja. Jasna računica pokaže, da je stanovanje vredno toliko, kot je vrednih 10-12 let najemnin po ceni, ki je na trgu sprejemljiva (se stanovanje odda). Vse kar je kdorkoli plačal več je davek na neumnost.
ServerAUTOMATIC
01. 10. 2008 22.23
Menim, da dosti slovenskih firm se ni hotelo prilagoditi pocenitvi razmer, ker je itak od kupca vse pokasirala in pokrila izgube. Ni fora imeti samo neko firmo, ampak cenovno biti tudi konkurenčen. Najlažje je izdati nek račun nekomu, ki ve, da ga bo lahko poravnal.
ServerAUTOMATIC
01. 10. 2008 22.19
abucek@ Določene storitve res niso precenjene, večinoma pa so. Firma mora sama amortizirati izgube, ki jih ima znotraj podjetja. Ali pa naj si najame partnerja.
Anton Bu?ek
01. 10. 2008 22.08
.......gradbena dela niso precenjena, razen določenih..........kako je lahko precenjeno delo gradbenega stroja/rovokopač, za katerega izvajalec pokasira 35€ na uro, se pravi na mesec lahko zasluži 7000€ s tem da od tega 1500 evro porabi za strojnika in 3000€ za gorivo.........kje pa je vzdrževanje in amortizacija.........tak stroj pa stane 80.000 €...............aja za romune pa na mesec pokasirajo max 2200€
ServerAUTOMATIC
01. 10. 2008 22.08
V ZDA v krizi v tridestegih letih prijšnjega stoletja je rešla stanovanjski problem. Pa čeprav je dosti ljudi zaradi tega propadlo, ker so pred tem kupovali cele bloke in jih dajali v najem ter služili masten denar na račun navadnih delavcev mi takih ljudi ni žal. Podobna fora se je dogaja sedaj pri nas. Tudi z delnicami pri nas je bilo ogromno goljufije, pa je prav, da se uredi pošteno stvar. Star pregovor pravi, vse se vrača, vse se plača.
ServerAUTOMATIC
01. 10. 2008 22.01
Sem mnenja, da gospodarska kriza ni pravi izraz za tale problem. Menim, da bi bilo bolje, če bi rekli kriza kapitalistov.
ServerAUTOMATIC
01. 10. 2008 21.55
hanse@ Če bo kriza z denarjem novih gradenj niti ne bo. Kdo pa jih bo kupil? Razen, če gradbena podjetja pocenijo stvar. Storitve, ki jih izvajajo izvajalci v gradbenih delih so dejansko tudi precenjene. Pomisli logično, če veš, da romunski delavec dobi vsak mesec 500€, podjetju pa prinese 5000€. Storitve v gradbenih firmah so tudi precenjene. Najbolj prilagodljivi bodo spustili cene in se prilagodili razmeram, stanovanje pa bo veliko cenejše kot danes, če jih bodo hoteli prodat. Poglej tale video, pa ti pove vse.