Sporazum o gradnji plinovoda Južni tok bo, kot kaže, kmalu sklenjen. (Foto: Reuters)

Slovenija in Rusija sta v sporazumu o gradnji plinovoda Južni tok uskladili vse člene, razen treh. Odprta so vprašanja sedeža skupnega podjetja, dokončnega lastniškega razmerja in morebitne spremembe višine davkov v času trajanja sporazuma, so po sestanku med delegacijama v Ljubljani sporočili z ministrstva za gospodarstvo.

Ker ruska stran za dokončen dogovor o teh vprašanjih ni imela mandata, je predlagala, da jih razrešita v neposrednem pogovoru premierja Slovenije in Rusije, Borut Pahor in Vladimir Putin. Ob tem sta obe strani – slovensko je vodil minister za gospodarstvo Matej Lahovnik – izrazili pričakovanje, da bodo ta vprašanja razrešena v prihodnjih nekaj tednih.

Člani ruske delegacije, ki jo je vodil namestnik ruskega ministra za energetiko Anatolij B. Janovski, so še posebej izpostavili vprašanje davčne obravnave podjetja, kar je sicer v pristojnosti obeh ministrstev za finance. Finančni minister Franc Križanič pa je po seji vlade pojasnil, da so z Rusi doslej intenzivno usklajevali davčno vprašanje in našli rešitev. Kot je dejal, se investitor boji, da bi se mu naknadno povečala davčna obremenitev, saj ima slabe izkušnje od drugod. Križanič je pojasnil, da se direktno garancijo za to po našem sistemu lahko da le kot obliko državne pomoči. Tudi to so nekako rešili, je dejal in dodal, da so izbrali podoben pristop kot Madžari.

Zemljevid evropskih plinovodov (Foto: Tomaž Ungar)

Kaj je Južni tok?

Južni tok je le eden od dveh projektov, s katerima se želijo Rusija in evropske države izogniti krizam, ki jih zaradi spora med Rusijo in Ukrajino doživljamo skoraj vsako leto. Trasi obeh plinovodov zato potekata južno od Ukrajine.

Prvi plinovod pod imenom Nabucco skupaj načrtujejo evropska naftna podjetja pod vodstvom avstrijskega ÖMV. Njegova trasa je že določena, iz Azerbajdžana preko Turčije, Bolgarije, Romunije in Madžarske do Avstrije. Ta plinovod bi torej potekal mimo naše države.

Drug projekt pa je italijansko-ruski Južni tok. Iz Turčije bo potekal prek Bolgarije in Srbije na Madžarsko, od tu pa najverjetneje čez Slovenijo. Druga možnost je trasa preko Avstrije. Slovenska vlada bi rada videla, da plinovod z odcepom potuje po našem ozemlju, s čimer bi se izognili morebitnim novim plinskim krizam.