Jašovič vztraja, da o 'iranskih poslih' ni vedel nič

Pred bančno preiskovalno komisijo DZ je danes pričal Božo Jašovič, ki je NLB vodil od jeseni 2009 do konca leta 2011. Znova je osvetlil dogodke ob takratni načrtovani prodaji delnic Mercatorja, do katere ni prišlo, zato je odstopil s tega položaja. Če bi se prodaja zgodila takrat, bi bilo to za banko veliko bolje, je ocenil.

Kot je spomnil, je uprava NLB takrat prodajo delnic Mercatorja potrdila, a je nadzorni svet banke odločitev o tem preložil. Nanj je tedanja Agencija RS za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) naslovila dopis z mnenjema finančnega in kmetijskega ministra, zakaj se to ne sme zgoditi. A AUKN svojih stališč ni podkrepil z analizami, je dodal.

"Prodaja je bila v kratkoročnem in dolgoročnem interesu banke, ki bi s tem denarjem lahko financirala sanacijo drugih družb ali odplačala kredite do tujih bank," je navedel. Takšno stališče je uprava NLB oblikovala na podlagi analize, ki jo je opravil finančni svetovalec bank pri prodaji večinskega deleža Mercatorja, družba ING, in iz katere je bilo razvidno, da je bil Mercator takrat daleč bolj zadolžen kot Agrokor.

Ko se je nato čez nekaj let prodaja dejansko odvila, pa je bil položaj obrnjen, poleg tega pa Agrokor prevzema ni financiral s kapitalom, kot je bilo predvideno ob prvi prodaji, temveč se je zanj zadolžil, je povzel.

Na vprašanje predsednika komisije Anžeta Logarja (SDS), ali je politika skušala vplivati na odločitve banke o prodaji delnic Mercatorja, je Jašovič odgovoril: "Vem, kdo je neposredno skušal vplivati, zato sem tudi odstopil, ker sem razumel, da nimam več podpore pri ključnem lastniku banke." Pritiske so po njegovih besedah občutili tudi prek medijev, ki so navajali, da banka nepremišljeno prodaja delnice Mercatorja.

Na opozorila Janka Vebra (SD), da bi morala NLB ob prodaji Mercatorja upoštevati tudi narodnogospodarski vidik, je Jašovič dejal, da so se zavedali teh posledic, zato so predlagali, da naj, če država želi, da to ostane v slovenskih rokah, angažira Kapitalsko družbo in Slovensko odškodninsko družbo, da kupi te delnice.

"Ta ponudba je bila večkrat podana, konzorcij bank je to večkrat ponudil tudi na sestanku pri ministru," je dejal. Zaščita slovenskih interesov je bila predvidena tudi v pogodbi, to je, da se ne sme odpuščati, da se zagotovi enako navzočnost slovenskih dobaviteljev v sistemu ipd., je dodal.

Glede NLB same pa je dejal, da bi bil obseg bančne luknje manjši, če bi jo dokapitalizirali prej, leta 2009 ali na začetku 2010: "Preprečili bi negativno zanko, verjetno bi bilo propadlih podjetij manj, banka bi lahko prej začela s potrebnimi restrukturiranji in menim, da bi bila potrebna sredstva za izvedbo bančne sanacije manjša." K njej pa sta prispevala svetovna kriza in to, da je banka prehitro rasla, ob tem pa ni razvila mehanizmov korporacijske kontrole, kar je že povedal tudi na zaslišanju pred prvo bančno komisijo v začetku leta 2014.

V času njegovega vodenja NLB je banka spreminjala dokumente iz pisne oblike v elektronsko, pri čemer naj bi služba notranje revizije odkrila številne pomanjkljivosti, težave s slabimi kopijami; Logar je navedel, da se je 76 kreditnih map izgubilo. Jašovič je bil presenečen nad navedbami, da dokumentacija manjka ter dejal, da so vsa opozorila te službe jemali resno, da je ta vedno predlagala, kako ukrepati, kar so tudi podprli: "Če je notranja revizija kaj ugotovila, je predlagala ukrepe, ki smo jih podprli in izvajali."

Povedal je, da v zgodbi s parkiranjem delnic Banke Celje za poznejši nakup, v katero naj bi bili vpleteni nekateri višji kadri, teh, ko so to razkrili, niso mogli sankcionirati, ker jih ni bilo več v banki.

Glede naložbe v West East Bank Sofija je povedal, da so izbirali "med slabimi možnostmi" in se odločili za njeno prodajo. Drugače pa so se odločili pri naložbi v Stožice. "To je eden od nedokončanih projektov, ki smo ga nasledili. Glede na to, da so bila izdelana že vsa poročila o vzdržnosti projekta, smo se dogovorili še za zunanje preverjanje, ki je pokazalo, da je vzdržen in na koncu smo se odločili, da ga dokončamo."

Kot je pojasnil, so tehtali manjše zlo in kaj je manjša škoda za banko: "Menim, da je bila ob takratnih informacijah odločitev prava, saj je bila banka v projektu že močno izpostavljena."

O iranskih poslih ni vedel nič

Zaslišanje ni minilo niti brez vprašanj, ki so se nanašala na razvpite iranske transakcije. "Takrat res nisem vedel," se je branil Jašovič. Dejal je, da so za vse skupaj izvedeli šele konec leta 2010, ko so jih na nenavadna nakazila opozorile pristojne službe.

"Gre za to, da je interna revizija ugotovila nekatere znake neobičajnega poslovanja in predlagala zaprtje in to smo naredil," je dejal. A to se je zgodilo šele po dveh letih in več kot 9.000 brezplačnih transakcijah, saj Irancu v vsem tem času nikoli ni bilo treba plačati prilivne provizije. Logar s pojasnili ni bil zadovoljen. "Ko po vsem tem oseba, na katero se nanaša pet poizvdeb, 402 reklamaciji, pride v banko, ji vi odobrite še dva dodatna računa in omogočite spletno poslovanje? Je to šala ali je to res možno v NLB," je spraševal Jašoviča. Ta pa je na to dejal le: "Ne vem, mi mu nismo tega – kot uprava - odobravali."

Po Jašovičevih besedah so jih odobrili zaposleni na nižjih nivojih, ki so kasneje o vsem dogajanju obvestili tudi pristojne z Uradom za preprečevanje pranja denarja.

Medja kritičen do predhodnika

Pred preiskovalno komisijo je danes nastopil tudi Janko Medja, ki je največjo slovensko banko vodil od jeseni 2012 do februarja 2016. Kot je dejal, je dobil banko v finančno slabem stanju, to pa velja tudi za marsikateri nadzorno-upravljalski sistem. "Dobili smo razmeroma slab sistem upravljanja s tveganji, nekatere politike smo pogrešali v celoti, nekaterih se ni spoštovalo," je dejal.

Povedal je, da so z ugotavljanjem vzrokov za pretekle izgube banke začeli konec leta 2012, na vprašanje predsednika komisije Logarja, zakaj niso začeli že prej, pa je odvrnil, da ne ve. "Mi smo začeli konec leta 2012 na mojo lastno pobudo. To bi lahko naredila tudi prejšnja uprava," je dejal.

Logar je opozoril tudi na stroške, ki jih je imela banka s podjetjem v lasti nekdanjega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa, ki je za NLB forenzično pregledovala kreditne mape. "Domnevam da se je NLB to izplačalo," je dejal Medja, a dodal, da ekonomske računice ne more nihče dati, saj je bilo treba te posle raziskati, sami pa za to niso imeli dovolj kadrov.

V zvezi s pred kratkim razkritim primerom pranja denarja pred NLB v letih 2009 in 2010 je Logarja zanimalo, ali bi ga Medja zaznal, če bi se to dogajalo v času njegovega mandata. "Tega primera ne poznam, a če bi šlo za eno milijardo evrov, upam, da bi me kdo opozoril," je odgovoril. Se je pa spomnil, da je v času njegovega mandata nekdo želel nakazati 500 milijonov evrov. "To je prišlo do mene in smo mu rekli, naj najprej dokaže izvor," je dejal.

Medja je zanikal, da bi kdaj nanj vplivala politika. Na vprašanje, ali je kdaj politika poskušala vplivati nanj, pa je spomnil na obisk kriminalistov v septembru 2013: "Ali je to, da ti organizirajo hišno preiskavo, poskus vplivanja politike?"

Medja je pred leti že pričal pred parlamentarno komisijo, ki je pod vodstvom Marka Pogačnika (SDS) ugotavljala, kdo je kriv za potrebo po sanaciji bank z denarjem davkoplačevalcev. Prav tako je dejal, da je delno za slabe kredite kriva svetovna kriza, a da so k luknji v bankah prispevale tudi prevare. Takrat je ocenil, da večina slabih kreditov v NLB izvira iz obdobja pred letom 2006 ter iz leta 2007, nekaj pa tudi iz leta 2008.