Janša: Plenilski rebalans
DZ je sprejel rebalans proračuna. Medtem ko Pahor pravi, da gre za protikrizni rebalans, pa je Janša prepričan, da je rebalans plenilski.
Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.
Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj
Video
DZ je danes sprejel rebalans letošnjega državnega proračuna, s katerim se presežek odhodkov nad prihodki povečuje na dobro milijardo evrov, kar je 2,94 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Janez Janša meni, da je rebalans proračuna plenilski, delovanje vlade pa skregano z logiko. Vsebinsko gre predlog rebalansa po Janševih besedah "v popolnoma nasprotno smer" od potreb.
Medtem ko so prihodki v letošnjem proračunu po novem načrtovani v višini 8,78 milijarde evrov, pa je za odhodke predvidenih 9,92 milijarde evrov. S tem se proračunski izdatki v primerjavi z doslej veljavnim proračunom povečujejo za nekaj več kot 804 milijone evrov, predvsem za področje trga dela in delovnih pogojev, gospodarstvo, znanost in tehnološki razvoj ter izobraževanje.
Rebalans ni razvojno naravnan, ne spodbuja gospodarskega in tehnološkega razvoja ter ne temelji na realnih predpostavkah, je pred glasovanjem opozoril Marijan Pojbič (SDS). Franc Bogovič (SLS) je dodal, da tudi ne odraža resnosti položaja, v katerem smo, medtem ko ga je Zvonko Černač (SDS) označil za kršitev predvolilnih obljub. Borut Sajovic (LDS) je rebalansu izrekel podporo, saj gre, kot je dejal, za popravek slabega proračuna, po oceni Luke Jurija (SD) pa je odraz modrosti in zrelosti koalicijskih partneric.
DZ sprejel štiri dopolnila
Izmed 44 vloženih dopolnil k rebalansu je DZ sprejel štiri, s katerimi je prerazporedil skupaj 2,3 milijona evrov. Najzajetnejše je vredno 1,3 milijona evrov, za kolikor se povečujejo sredstva službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ta pa jih bo v obliki sofinanciranja investicij v lokalne ceste namenila občinam.
Novela zakona vsebuje še dve začasni rešitvi, in sicer pravno ureditev dogovorjenega aneksa s sindikati glede reforme plač v javnem sektorju ter višino naročnine RTV za letos. Ta je za gospodinjstva določena v višini 12 evrov mesečno.
Prav tako sta bili podpore deležni dopolnili, s katerima se znotraj proračunskih postavk ministrstva za okolje in prostor prerazporeja 900.000 evrov, tako da se povečujejo sredstva za izboljšanje stanja okolja, zmanjšujejo pa sredstva za spodbujanje učinkovite rabe in obnovljivih virov energije ter Agencije RS za okolje. Je pa ta agencija dobila dodatnih 90.000 evrov za programe ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot.
Ni pa bil podpore deležen predlog poslanske skupine SDS o zagotovitvi 63,8 milijona evrov za izplačilo t. i. draginjskega dodatka upokojencem. Prav tako s predlogom o znižanju materialnih stroškov vseh proračunskih uporabnikov za desetino, s čimer bi privarčevali 23,7 milijona evrov, ni uspelo poslanski skupini SLS. Radovan Žerjav je zato napovedal, da bo podobno rešitev že zelo kmalu predlagala vlada sama, a v višjem odstotku.
Protikrizni rebalans
To je protikrizni rebalans, ki bo dal pozitiven impulz zlasti gospodarstvu, je v sredo ob predstavitvi predloga v DZ dejal premier Borut Pahor. Vlada ga je pripravljala v okoliščinah, ko je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj za letos napovedoval 0,6-odstotno gospodarsko rast, medtem pa je napoved popravil na skrčenje obsega BDP za štiri odstotke.
Čeprav se napovedi za zahodno Evropo in tudi Slovenijo slabšajo, pa vlada s predložitvijo predloga rebalansa v DZ ni mogla več čakati. Treba je namreč zagotoviti denar za izvrševanje protikriznih ukrepov in zakonov, ki še niso vključeni v proračun, je povedal finančni minister Franc Križanič.
Zaradi sprememb, do katerih je z rebalansom prišlo v proračunu, je DZ sprejel še novelo zakona o izvrševanju proračuna za leti 2008 in 2009. Novela med drugim predvideva pospešitev črpanja evropskih sredstev, skrajšanje plačilnih rokov države in zvišanje obsega zadolževanja.
Plačilni roki države se z novelo zakona skrajšujejo z obveznih 60 dni na 30 do 60 dni, obseg letošnjega zadolževanja države pa je določen v višini 2,3 milijarde evrov. Črpanje evropskih sredstev naj bi pospešili tako, da bodo izvajalci lahko po novem objavljali razpise za dve leti – tekoče in naslednje. Uvajajo se tudi predplačila za projekte, ki se financirajo iz evropskih sredstev.
Glasuj
Revežu je treba še iz ust in riti izvlečt kakšne pare - ......
Totalno brezumje in nesposobnost !!!
kaj vas je sram zdaj že vsi vejo da ste cepci
To se jim mudi, da se ja ne bi zamerili sladkim sosedom.
Tega nisem jaz napisala:
donitol26.03.2009, 18:1812
Janša bi dal delavcem in upokojencem,...KAJ NE DRŽI?
Da vam je Pahor z Ruplom vrgel pesek v oči?
Da je menjal s položajev strokovne ljudi, ki jih je že Janša podedoval od prejšnje vlade?
Da delavci delajo za mizerne plače?
Da so sindikalisti, predsedniki in člani nadzornih svetov... sami sebi namen?
Moje je vprašanje še brez odgovora:


















