Izredna skupščina Gorenja o menjavah nadzornikov: Voljč in Slavinec ostajata v nadzornem svetu

Delničarji Gorenja so na današnji izredni skupščini odločali o predlogu nekaterih manjših delničarjev, da bi iz nadzornega sveta odpoklicali Marka Voljča in Uroša Slavinca ter na njuno mesto imenovali Philipa Alexandra Sluiterja in nekdanjega direktorja Steklarne Rogaška Roberta Lična. Poskus menjave ni uspel, Voljč in Slavinec pa tako ostajata v nadzornem svetu Gorenja.

Za zamenjavo nadzornikov pred potekom mandata je bila glede na statut družbe potrebna 75-odstotna večina prisotnega kapitala na skupščini.

Prva je zahtevo za sklic izredne skupščine in predlog za menjavo dveh nadzornikov sicer podala nizozemska družba Home Products Europe, ki ima v lasti petodstotni delež Gorenja in katere zastopnik je nekdanji član uprave Gorenja Sluiter. Identične zahteve za sklic skupščine so nato podali še nekateri, predlog pa so podprle še Raiffeisenbank Austria, Splitska banka in Unicredit Bank Hungary. Naklonjeni so mu bili tudi v društvu delničarjev Gorenja.

Menili so namreč, da je treba nadzorni svet okrepiti z novimi člani, ki imajo vrhunska znanja in izkušnje v industriji gospodinjskih aparatov in v financah, kar naj bi pripomoglo k boljšemu poslovanju, razvoju in stabilnosti družbe. Pojavljali so se tudi očitki o preveč prijateljskih odnosih med upravo in nadzorniki.

Sluiter meni, da imata Voljč in Slavinec 'hecne' povezave z upravo

Sluiter je na skupščini dejal, da je nizozemsko družbo Ataq prodal Gorenju, ker na Nizozemskem niso mogli več dvigniti njene dobičkonosnosti. Pričakoval je, da se bo poslovanje Ataqa pod okriljem Gorenja izboljšalo, a se ni obrnilo v pravo smer.

Ocenil je, da je Gorenje danes v resnih težavah in da je družba potrebuje spremembe. "Lepe besede poslušamo že nekaj časa, a te niso finančno utemeljene. Gorenje je bolnik, ki ima kar nekaj časa negativen finančni tok. Gorenje bi bilo treba prestrukturirati. Izvedba strategije razvoja Gorenja pa ni strokovna," je dejal Sluiter.

Po njegovih besedah bi moralo biti Gorenje vitko in sposobno podjetje s hitrejšo vpeljavo izdelkov na trgu. Nadzornika Voljč in Slavinec pa po njegovem mnenju nista dovolj neodvisna nadzornika in imata "hecne" povezave z upravo Gorenja.

Po skupščini je Sluiter dejal, da ne bo odnehal in da na majski skupščini pričakuje dovolj podpore za "izpeljavo potrebnih sprememb". Če bi danes zamenjali Voljča in Slavinca, pa bi takoj zamenjali tudi Bobinca, je še dodal.

Bobinac je na skupščini pojasnil, da je Sluiter v upravo Gorenja prišel leta 2008 in da ni nikdar verjel v obstoj Gorenja. Bobinca je motilo, da Sluiter ni našel dovolj časa, da bi se udeleževal sej uprave, na katere je prišel dvakrat ali trikrat. "Ukvarjal se je s svojimi podjetji na Nizozemskem, ki jih je spravil v stečaj. Razlog njegovega odhoda iz uprave Gorenja je ta, da je zahteval, da zamenjam direktorja ene izmed divizij in da na to mesto imenujem prav njega," je dejal.

Zanj je Sluiter zelo sposoben manipulant in sposoben podjetnik, vendar le do določene mere. Upnikom je ostal dolžan skoraj 10 milijonov evrov, eni izmed nizozemskih bank pa je dolžan 3,5 milijona evrov. Bobinac je današnje Sluiterjeve besede označil kot napad nanj, zato bo premislil o osebni tožbi.

Po skupščini je Bobinac izrazil zadovoljstvo, da so delničarji podprli stabilen, dolgoročen razvoj Gorenja in ne parcialnih interesov določenih posameznikov. Pomembno sporočilo so s svojim glasovanjem dali tudi veliki lastniki, ki so s tem podprli nadzorni svet in upravo, da dokončata zastavljeno delo.

Lansko poslovanje je bilo po njegovih besedah zelo zahtevno, a marsikaj je treba še narediti, da se nadomesti izjemno rast stroškov surovin in materialov. V Gorenju so si zastavili tudi iskanje bodočega strateškega partnerja, ki bi skupini omogočil hitrejšo rast in razvoj, je še povzel Bobinac.

Popoldne so se iz Gorenja odzvali na Sluiterjeve obtožbe zoper upravo Gorenja in Bobinca glede posojila podjetju Intersolar leta 2008. Posojilo družbi Intersolar je revizijska komisija nadzornega sveta na osnovi anonimne prijave obravnavala na posebni seji decembra 2010, kjer je bil sprejet sklep, da ponoven pregled posojila družbi Intersolar opravi podjetje Grant Thornton.

Njegovo poročilo je revizijska komisija obravnavala decembra 2011 in sprejela sklep, da uprava ni ravnala nezakonito, temveč znotraj zakonskih okvirjev, ne pa skladno z načeli dobrih praks in korporacijskega upravljanja. Nadzorni svet Gorenja je nato revizijski komisiji naložil, da mora spremljati odplačevanje posojila. To je bilo medtem že v celoti poplačano.

Največji posamični delničarji Gorenja so glede na podatke s konca novembra lani Kapitalska družba (16,4 odstotka), Mednarodna finančna korporacija (IFC) iz skupine Svetovne banke (11,8 odstotka), Panasonic Corporation (10,7 odstotka), imetnik fiduciarnega računa pri poljski klirinško depotni družbi KDPW (7,7 odstotka) in Home Products Europe (pet odstotkov).

Sluiter: Gorenje je najprej treba 'pozdraviti'

Sluiter je decembra v pogovoru za časnik Finance sicer ocenil, da je Gorenje zelo bolno ter da bi ga bilo treba najprej pozdraviti in šele nato razmisliti o povezovanju s strateškim partnerjem, ki ga iščejo v Velenju. Menil je, da bi bilo treba Gorenje prestrukturirati - osredotočiti bi se morali na izdelke in trge z višjo dodano vrednostjo, nadaljevati filozofijo o naprednih izdelkih, a biti bolj prilagodljivi, treba bi bilo tudi preveriti pozicioniranje Gorenja na posameznih trgih, je navedel.

Tako v nadzornem svetu kot v upravi so zagotovili, da je korporativno upravljanje zelo dobro. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac pa je decembra dejal, da izredna skupščina ni potrebna, saj se nadzornikom čez nekaj mesecev izteče mandat.

Nadzorniki Gorenja so novembra v odzivu na zahtevo za sklic skupščine zapisali, da ima vsak delničar pravico predlagati spremembe v nadzornem svetu, če ni zadovoljen z njegovim delom, da pa je dejstvo, da mnenje enega delničarja ne predstavlja osnove za menjave v nadzornem svetu.

Sluiter je decembra za Finance še povedal, da je do takrat dobil pisna soglasja za svoj predlog od več kot 40 odstotkov kapitala Gorenja, prepričan pa je bil, da bo zamenjavo podprl še kakšen. Predlog so podprli v društvu delničarjev Gorenja, kjer so, kot je povedal vodja društva Matej Tomažin, do ponedeljka zbrali za dober odstotek kapitala pooblastil, naj bi se pa številni mali delničarji sami udeležili skupščine.

Največji posamični delničarji Gorenja so glede na podatke s konca novembra lani Kad (16,37 odstotka), Mednarodna finančna korporacija (IFC) iz skupine Svetovne banke (11,80 odstotka), Panasonic Corporation (10,74 odstotka), imetnik fiduciarnega računa pri poljski klirinško depotni družbi KDPW (7,73 odstotka) in Home Products Europe (5,00 odstotka).