Raziskava Nemške sindikalne zveze (DGB) je pokazala, da visoka raven izobrazbe ne ščiti več pred brezposelnostjo. Nasprotno, v času krize vedno več strokovno in visoko izobraženih ostaja brez dela. V enem letu je njihovo število skokovito naraslo, za skoraj 25 odstotkov, kaže raziskava sindikatov, ki so jo objavili pretekli teden.
Veliko nižji je porast števila brezposelnih med tistimi, ki so končali osnovno izobraževanje – znaša 10,8 odstotka, oziroma srednjo šolo – pri njih znaša 5,4 odstotka. V skupini delavcev brez dokončane izobrazbe je stopnja brezposelnosti v enem letu porasla za 5,5 odstotka. Na območju nekdanje Zahodne Nemčije jih ima med brezposelnimi 15,8 odstotka poklicno ali višjo šolo, na nemškem vzhodu je takšnih 13,8 odstotka.
Po podatkih sindikalne zveze DGB je bilo avgusta brez dela okoli 480.000 visoko izobraženih, kar je le še 30.000 manj kot v skupini brezposelnih brez vsakršne dokončane šole, povzema izsledke študije nemška tiskovna agencija dpa. Z dolgoročno brezposelnostjo med izobraženci raste tudi tveganje za revščino: v enem letu je število tistih, ki v tej skupini prejemajo socialno pomoč, poraslo za skoraj 14 odstotkov. Število prejemnikov nadomestil za brezposelne je poraslo le za 1,4 odstotka.
Avtor raziskave, sindikalni strokovnjak za zaposlovanje pri DGB Wilhelm Adamy, ugotavlja: "Celo šolska izobrazba je kaj hitro razvrednotena. Formalna visoka izobraženost že dolgo ni zaščita pred brezposelnostjo niti pred revščino." Kar 200.000 prejemnikov socialne pomoči ima maturo ali podobno izobrazbo. V nobeni drugi skupini potreba po denarni pomoči ni tako zelo narasla kot pri šolanih ljudeh. Najbolj prizadeta je skupina v starosti od 25 do 34 let.
KOMENTARJI (38)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.