Inovativnost držav: najboljša je Švica, najslabši Sudan, Slovenija na 28. mestu

Globalni inovacijski indeks, ki države letos že osmič razvršča po stopnji inovativnosti, je pokazal, da so najbolj inovativne države še vedno Švica, Velika Britanija, Švedska, Nizozemska in ZDA.

Slovenija je na lestvici ohranila lansko 28. mesto in je bila glede na sedem glavnih kriterijev za ocenjevanje najbolje ocenjena na področju kreativnosti, najslabše pa področju razvitosti trga.

Skupina 25 vodilnih inovativnih držav - vse z gospodarstvi z visokimi dohodki - ostaja v veliki meri nespremenjena. Izjemi sta tokrat Češka, ki se je prebila med vodilnih 25 (na 24. mesto), in Irska, ki se je uvrstila med najboljših deset (na 8. mesto). Visoki uvrstitvi sta zabeležili tudi Kitajska (29.) in Malezija (32.), ki ne zaostajata veliko za državami z visokimi dohodki.

Lestvico držav do 80. mesta si lahko pogledate tukaj.

Celotno poročilo in lestvico vseh držav (na strani 32 in 33) pa tukaj.

'Če želi Slovenija postati referenčna država za razvojne novosti, bo morala spodbujati inovativnost'

''Prepoznavanje vloge inovacij kot gonila gospodarske rasti za podjetja in javni sektor predstavlja priložnost za nadaljnji razvoj konkurenčnih prednosti in ustvarjanje živahnega nacionalnega inovacijskega okolja. Več povezovanja velikih podjetij z majhnimi podjetji in startupi pri razvoju in trženju inovacij je lahko ključni dejavnik za preskok gospodarstva v višjo prestavo,'' je ob tem povedal Marko Derča, podpredsednik v A.T. Kearneyju.

Velika Britanija, na primer, se je z 10. na 2. mesto v zgolj štirih letih povzpela predvsem zaradi uspešne in bogate tradicije v znanosti in raziskovanju. Z manj kot enim odstotkom svetovne populacije namreč ustvari kar 16 odstotkov vodilnih znanstvenih člankov. ''Njihova vlada je predana nalogi uveljaviti Veliko Britanijo kot najboljšo evropsko državo na področju inovacij, patentiranja novih idej in razvoja novih podjetij. Če želi Slovenija postati referenčna država za razvojne novosti, bo morala spodbujati inovativnost, med drugim tudi s sodelovanjem med različnimi industrijami in izkoriščanjem priložnosti, ki jih prinaša digitalizacija. Prav tako bo morala zagotoviti večji izkoristek vzpodbud za inovacije, predvsem z usmerjenim povezovanjem javnega in zasebnega sektorja,'' pojasnjuje Derča.

Zasledovalne države se v Globalnem inovacijskem indeksu težko prebijejo v vodilno skupino, saj to zahteva številne spremembe. Tudi Slovenija bo za napredovanje v skupino t.i. inovativnih vodij potrebovala različne ukrepe. "S spodbujanjem tehnoloških inovacij prek sodelovanja med majhnimi in velikimi podjetji lahko bolje izkoristimo sinergije, agilnost, finančne vzvode in trg. Povečanje javnih investicij v digitalno infrastrukturo bi omogočilo razvoj digitalnih poslovnih modelov, ki jih Slovenija vsekakor potrebuje. Ne nazadnje lahko spodbujamo sodelovanje majhnih in velikih podjetij tudi s prilagojenimi regulatornimi okvirji, kot so na primer sistemi upravljanja v velikih podjetjih," še svetuje Derča.

Globalni indeks zajema kar 141 svetovnih gospodarstev in kot vodilno merilo za določanje inovativnosti posameznih držav uporablja 79 indikatorjev (razdeljenih v sedem stebrov), ki ocenjujejo inovativnost na podlagi stanja državnih institucij, kadrovskih virov, raziskovalnih aktivnosti, infrastrukture, naprednosti domačega trga in poslovnega okolja.