Vrtoglavo plačo prvega moža slabe banke znižali na 17.000 evrov

Potem ko je računsko sodišče ugotovilo, da si vodilni na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) kljub navodilom vlade še vedno izplačujejo previsoke plače, bodo svojo plat zgodbe danes predstavili tudi v DUTB. Ugotovitve porevizijskega poročila v zvezi s plačno politiko DUTB komentira predsednik upravnega odbora Lars Nyberg.

Nyberg je zatrdil, da so vodilni vseskozi prejemali plače skladno z obstoječimi politikami in pogodbami. Po uveljavitvi nove politike prejemkov se je marca z aneksom znižala tudi plača glavnega izvršnega direktorja Torbjörna Manssona, nagrada pa mu je bila izplačana za nazaj.

Nadaljeval je, da se je fiksna plača Manssona znižala z 20.500 evrov na 17.000. Po evropski zakonodaji lahko Mansson prispevke plačuje na Švedskem. Po marcu Mansson ni dobil nobenega bonusa več, ker jih nima več v pogodbi. Sklenjen je bil namreč aneks k pogodbi, ki ne predvideva več izplačila nagrad. Nagrada, ki je bila izplačana Manssonu v višini 114.900 evrov (okoli 73.000 evrov neto), je bila izplačana za uspešno delo od nastopa mandata avgusta lani do uveljavitve nove politike prejemkov.

"Manssonova plača je skupaj z nagradami znašala 37.000 evrov. Od lanske jeseni so izplačila padla s 37.000 na 17.000 evrov. V novih politiki izplačil bonusov ni," je poudaril Nyberg.

Nyberg je izplačilo nagrade Manssonu argumentiral z zelo uspešnim delom Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) v lanskem letu, ki je, kot je dejal, priznano tudi na mednarodni ravni. Je pa Mansson edini od treh izvršnih direktorjev, ki je prejel nagrado za preteklo delo.

Nyberg je pojasnil tudi, zakaj Mansson dobil 9600 evrov bruto za potne stroške. Kot je dejal, Mansson vsak konec tedna potuje domov na Švedsko, ker sicer njegova žena ne bi pristala na takšen angažma v Sloveniji.

Nyberg ocenjuje, da so plače vodilnih na DUTB - povprečna plača na DUTB sicer znaša 3500 evrov bruto, skupaj z vodilnimi - glede na slovensko povprečje res visoke, a v primerjavi s plačami vodilnih v irski ali španski slabi banki krepko nižje. Če bi za DUTB veljal t. i. Lahovnikov zakon, pa bi bile lahko plače vodilnih še višje od sedanjih.

Spregovoril pa je tudi o tem, če je DUTB uspešna družba. Slovenski mediji pišejo, kot da ni, je dejal in dodal, da pa ga tuje organizacije (Evropska komisija, IMF, ECB) ocenjujejo kot zelo uspešnega oziroma da je slovenska slaba banka ena redkih, ki je uspešna.

Razburjeni politiki

Ugotovitve računskega sodišče so znova razburile politiko. Premier Miro Cerar že pred dnevi finančnemu ministru Dušanu Mramorju naročil, naj natančno preveri, kaj se je glede plačnega sistema in pogodb dogajalo v DUTB.

"Če se bo izkazalo, da so direktorji zaobšli zakon in si izplačevali previsoke prejemke, ali pa v nasprotju z nekim dobrim upravljanjem izplačevali prevelike honorarje, ali celo storili kaj koruptivnega, bomo zoper to zelo ostro ukrepali," je napovedal premier.

Kot je Nyberg dejal danes, so pojasnila zadovoljila tudi finančnega ministra Dušana Mramorja. Po besedah Nyberga so mu predstavili vse številke in razjasnili zadevo. O kakšnih razrešitvah ni bilo govora, je zatrdil Nyberg, ki tudi ne vidi razloga, da bi odstopil sam. "Ne vidim razloga za odstop. Vse je bilo in je povsem transparentno," je dejal.

Predsednik SD Dejan Židan pa je v odzivu dejal, da vodstvo DUTB ne uživa več njihovega zaupanja. Po njegovem mnenju bi bilo najbolj korektno, da se vodstvo samo umakne, kako bo vlada ukrepala v nasprotnem primeru, pa se konkretno ne izreka. Si pa Židan želi, da bi to ugotovila cela koalicija in se poenotila o ukrepanju.

Po Židanovih besedah je vodstvo DUTB neposredno negiralo odločitve vlade. "Najpreprosteje je, da ugotovimo, da so zapravili naše zaupanje," je dejal v današnji izjavi novinarjem.

Dodal je, da morajo poiskati ljudi, ki bodo delali za plače, kot jih imamo v Sloveniji. Po njegovem mnenju je namreč nesprejemljivo stališče, da mora imeti nekdo, ki prihaja iz tujine, višji zaslužek. A če je to dejstvo, moramo imeti v DUTB med izvršnimi in neizvršnimi direktorji pač ljudi iz Slovenije.

Židan je spomnil tudi na slabo delovanje DUTB, kjer gre bolj za hitro prodajo kot za prestrukturiranje podjetij, ter še na nekaj "nesrečnih poslovnih potez" DUTB. Vse to so razlogi, da vodstvo DUTB nima podpore SD.

Predsednik SD si želi, da bi podobno ugotovili še drugi dve koalicijski stranki in bi se o nadaljnjih potezah poenotili. Prva možnost za njihovo srečanje je, tako Židan, že v petek.

Plač še niso uredili

Računsko sodišče je v prejšnji teden objavljenem porevizijskem poročilu med drugim ugotovilo, da vlada ni v vseh pogledih sledila smernicam za plače vodilnih v državnih družbah, ni jasno opredelila kriterijev za dodatke zaradi kompleksnosti dela.

V primeru ukrepov same DUTB pa je ugotovilo, da je ta sicer sklenila anekse k pogodbam, a le začasno oz. za določeno obdobje, ker se izvršni direktorji Torbjörn Mansson, Janez Škrubej in Aleš Koršič z DUTB niso uspeli dogovoriti o implementaciji nove politike prejemkov v pogodbe o zaposlitvi.

DUTB tako z aneksi ni ukinila določb pogodb o zaposlitvi izvršnih direktorjev, ki se nanašajo na variabilni del prejemkov, kot to določa nova politika prejemkov. Ti so tako še vedno upravičeni do variabilnega dela plačila, za izplačilo katerega merila niso določena in ki naj bi ga nova plačna politika ukinila.

V javnost so prišli tudi podatki o visokih poračunih, s katerimi naj bi pred začetkom veljave nove plačne politike za nazaj zvišali plačo glavnemu izvršnemu direktorju Torbjörnu Manssonu.