Mednarodni denarni sklad (IMF) je nekoliko izboljšal napoved gospodarske rasti za Slovenijo. Potem ko je oktobra za letos napovedal 1,8-odstotno rast, je zdaj za obdobje 2016-2017 napovedal od 1,9 do dvoodstotno rast. A izzivi kljub temu ostajajo. Državo med drugim pozivajo k hitrejši privatizaciji ter pokojninski reformi.
Vodja misije IMF za Slovenijo Nikolaj Kirov Georgijev je ob zaključku obiska na današnji novinarski konferenci v Ljubljani spomnil, da se je gospodarska rast Slovenije v letih 2014 in 2015 pospešila na tri oz. 2,9 odstotka, zdaj pa naj bi se zaradi pričakovanega padca investicij znižala. V obdobju 2016-2017 naj bi dosegla 1,9 do dva odstotka, na srednji rok pa naj bi se ob upoštevanju zdajšnjih politik gibala okoli 1,5 odstotka.
IMF Sloveniji zato svetuje nadaljevanje čiščenja bilanc bank in podjetij, še posebej malih in srednjih, konsolidacijo javnih financ, pa tudi pospešitev privatizacije in izboljšanje korporativnega upravljanja ter poslovnega okolja.
Spodbudno je, da bo prodaja Nove Kreditne banke Maribor kmalu končana in da se začenja privatizacija Nove Ljubljanske banke (NLB), je dejal Kirov Georgijev. Meni sicer, da bo država v okviru privatizacije s prvo javno ponudbo delnic (IPO), kar trenutno predvideva strategija upravljanja državnih naložb, težko privabila strateške investitorje. Dvomi tudi v smiselnost razpršenega lastništva, po katerem noben vlagatelj ne bi presegel deleža države, torej 25 odstotkov plus eno delnico.
Finančni minister Dušan Mramor je dejal, da bodo letos poleti znova ovrednotili strategijo upravljanja državnih naložb. Takrat bodo odprli razpravo, ki ne bo tekla samo na vladi, ampak tudi v parlamentu, in bo dala odgovore, ali bodo načine in pogoje za prodajo NLB spremenili. Alternativne predloge pripravlja tudi Slovenski državni holding, je dejal.
IMF sicer meni, da je bila lani sprejeta strategija upravljanja državnih naložb korak v pravo smer, vendar ocenjuje, da je šla država pri načrtovani ohranitvi državnega lastništva predaleč. Država naj bi neposredni nadzor obdržala tudi v podjetjih, v katerih ga druge članice EU in Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj nimajo nujno, denimo v turizmu in podjetjih, ki proizvajajo izdelke za široko potrošnjo.
IMF zato predlaga, naj občutno zmanjšamo število podjetij, ki so v strategiji opredeljena kot strateška ali pomembna, je povedal Kirov Georgijev. Ukiniti bi morali tudi določilo, da noben investitor v pomembnih podjetjih ne bi smel imeti višjega deleža od države, saj to preprečuje vstop strateških lastnikov in negativno vpliva na poslovanje teh podjetij. IMF ob tem poziva tudi k vnovični privatizaciji Telekoma Slovenje.
Glede strategije konsolidacije javnih financ, ki naj bi zagotavljala vzdržnost na dolgi rok, IMF predlaga, naj se strukturni primanjkljaj letno znižuje za 0,6 odstotne točke, dokler ne bo dosegel nič, nato pa naj se ohranja na tej ravni, dokler javni dolg ne bo padel pod 60 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Za to bodo po njihovem mnenju potrebni dodatni ukrepi.
Predlagajo dvig upokojitvene starosti
Ključno se jim zdi, da se stroški za plače v javnem sektorju v odstotku od BDP še naprej znižujejo, pomembno vlogo pri konsolidaciji pa bo igrala tudi pokojninska reforma, s katero ne bi smeli čakati, ampak bi jo morali pripraviti čim prej, je povedal Kirov Georgijev. Predlagajo, naj se upokojitvena starost, ko bo dosegla načrtovanih 65 let, zviša na 67 let, nato pa veže na pričakovano življenjsko dobo. Del privarčevanih sredstev naj bi nato namenili upokojencem z nizkimi pokojninami.
Mramor se zaveda, da so javnofinančna konsolidacija in zniževanje javnega dolga ter strukturnega primanjkljaja za Slovenijo kot zelo odprto gospodarstvo nujni, če želimo, da bodo javne finance zdržale morebitne nove šoke. "Ob trenutni situaciji brez šokov je situacija z javnimi financami v redu, imamo dostop do virov na svetovnih trgih, vendar imamo relativno višje obrestne mere kot države, ki imajo javne finance bolj usklajene s potrebami na daljši rok," je dejal.
Tudi minister poseben problem vidi na demografskem področju. Zadnja pokojninska reforma sicer daje učinke, vendar je treba že zdaj zagotoviti, da se bodo učinki nadaljevali tudi po letu 2020 oz. 2021. Minister je zagotovil, da bodo to vprašanje naslovili v nacionalnem reformnem programu, ki ga mora država v Bruselj poslati do 15. aprila.
Mramor ne vidi možnosti za novo uskladitev pokojnin
Edino možnost za relativno "nežno" srednjeročno znižanje primanjkljaja na nič sicer vidi v tem, da se plače, pokojnine in socialni transferji zvišujejo za določeno število odstotnih točk počasneje od rasti BDP. "V zvezi s tem bodo potrebne določene spremembe, predvsem pri plačah v javnem sektorju je treba doseči dolgoročni dogovor o masi plač v posameznem letu in njeni vezavi na BDP," je dejal. Ponovil je tudi, da ne vidi možnosti za novo uskladitev pokojnin.
IMF podpira tudi uvedbo nepremičninskega davka z letom 2017 in načrtovano davčno razbremenitev dela, ki jo je treba nadomestiti z drugimi prihodki, pozivajo pa tudi k izboljšavam izobraževalnega in zdravstvenega sistema. Glede slednjega je Mramor dejal, da bo zakonodajna podlaga v skladu z nacionalnim reformnim programom pripravljena do konca leta 2016, DZ pa naj bi jo sprejel v prvem četrtletju leta 2017.Kirov Georgijev.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.