Bavčar: Istrabenz vreden več, kot mnogi mislijo

“Nadzorni svet se je seznanil in sprejel odstop Igorja Bavčarja. Dogovorili smo se, da bo družbo vodil do 15. maja, ker bi bil sicer Istrabenz brez pravnega zastopnika,“ je po skoraj 10-urni seji nadzornikov sporočil predsednik nadzornega sveta družbe Tomaž Toplak. V tem času bodo oblikovali kadrovsko komisijo, ki bo razmislila o širitvi uprave. Do 15. maja mora sicer Bavčar pripraviti sanacijski načrt. Bavčar se je ob odstopu odpovedal odpravnini.

Bavčar je sicer potrdil, da je Istrabenz insolventen, kar pomeni, da je zapadel pod zakon o finančnem poslovanju podjetij. To pomeni, da ima uprava Istrabenza zdaj dva meseca časa, da obveznosti poravna v prisilni poravnavi – sicer čez 60 dni sledi stečaj.

“Upam, da se bo postopke dalo speljati brez sodišča,“ je še povedal Bavčar, ki se je obregnil tudi ob banke, ki da so štiri dni pred iztekom moratorija za odplačilo dolgov, prejšnji četrtek, dale nov predlog sanacije Istrabenza in zahtevale odstop uprave.  To po njegovem mnenju “kaže na določeno nesposobnost dogovora bank“.

Bavčar: Istrabenz vreden več, kot drugi mislijo

Bavčar je prepričan, da je Istrabenz dober in pomemben slovenski holding, "ki je danes vreden veliko več, kot mnogi mislijo“. Holdinška družba je po Bavčarjevih besedah sposobna tudi v novi fazi živeti naprej kot prestrukturirana in uspešna družba.

Kot je danes povedal na novinarski konferenci v Kopru, je Istrabenz tudi zdaj sposoben uspešno poslovati. Uprava Istrabenza je, tako Bavčar, v zadnjih treh mesecih in pol storila vse, da bi do dogovora prišlo. "Žal do tega ni prišlo in pred nami je pomembno, zahtevno obdobje, v katerem bo morala uprava predstaviti zahteven načrt finančnega prestrukturiranja," je poudaril.

Prepričan je, da je premoženja in dejavnosti v družbi dovolj, da bo prišlo do soglasja med upnicami in družbe glede njenega nadaljnjega delovanja. "Pomembno je izpostaviti, da je v principu vsak poskus bank, da bi poenotile svoja stališča pri iskanju rešitve za finančno prestrukturiranja holdinga, dobrodošel in ga pozdravljam," je poudaril Bavčar, ki si želi, da bi današnji dan pomenil začetek iskanja novih rešitev, ki obstajajo. "Želel bi si, da bi se banke upnice o tem zedinile," je poudaril.

Kot je še povedal Bavčar, je s položaja predsednika uprave Istrabenza odstopil zato, da bi bil dogovor med bankami upnicami lažji.

Tako Toplak kot Bavčar sta zatrdila, da novega uradnega predloga bank upnic nista dobila, zato nadzorni svet tudi ni odločal o imenovanju Marka Jazbeca v novo upravo družbe.

Banke upnice, ki jim holding Istrabenz skupaj s svojimi družbami dolguje okoli 950 milijonov evrov, se bodo znova sestale v sredo. Na sestanku se bodo dogovorile o nadaljnjih korakih glede na razmer, ki so nastale po seji nadzornega sveta Istrabenza, so pojasnili v Novi Ljubljanski banki (NLB).

Trgovanje z Istrabenzovimi delnicami še ustavljeno

Uprava Ljubljanske borze se je odločila podaljšati začasno ustavitev trgovanja z delnicami družbe Istrabenz do vključno današnjega dne, so sporočili z borze. Istrabenz je podaljšanje ustavitve zahteval v ponedeljek zaradi seje nadzornega sveta, saj mu do začetka trgovanja ni uspelo zagotoviti ustrezne javne objave.

NLB: Do zamenjave bi moralo priti prej

Bavčar je vodenje holdinške družbe Istrabenz prevzel 1. junija 2002, sedanji mandat bi mu potekel 1. junija 2013. Čas njegovega vodenja Istrabenza je zaznamovala odprodaja naftne dejavnosti avstrijskemu OMV junija 2004, vstop v živilsko industrijo s prevzemom Kolinske in Droge ter njuno združitvijo, širitev turistične dejavnosti, predvsem obnova starega hotela Palace v Portorožu, in energetski projekti.

Nadzorni svet Istrabenza ni odločil po pričakovanjih NLB, kajti zamenjava na čelu družbe bi morala biti narejena takoj, hkrati z imenovanjem novega prvega moža, ki bi mu banke zaupale in ki bi pripravil sanacijski program podjetja vključno s finančnim prestrukturiranjem, so sporočili iz NLB.

"Glede na to, da je lastniški kapital v Istrabenzu močno načet, točno koliko, ni znano, smo banke dejansko ekonomski lastniki Istrabenza, prav tako je od bank upnic v veliki meri odvisna nadaljnja usoda Istrabenza. Zato bi od lastnikov pričakovali takšno imenovanje nove uprave, ki bi bila v soglasju in željami bank upnic," pravijo v NLB.

"O novonastali situaciji se bomo banke med seboj posvetovale in ustrezno ukrepale," so še dejali v banki in dodali, da je treba vedeti, da s koncem marca poteče odlog dolgov Istrabenza in da so nekatere banke medtem že sprožile mehanizme svojih zavarovanj.

Trgovanje z delnicami Istrabenza je bilo na predlog izdajatelja ustavljeno 24. marca zaradi tržnega neravnovesja in neuradnih informacij, ki so se pojavljale v javnosti v zvezi s pogovori z bankami upnicami in nadaljnjo usodo Istrabenza.

"Lik in delo" Igorja Bavčarja

Igor Bavčar je zagotovo ena od najbolj zanimivih in zagonetnih osebnosti novejše slovenske zgodovine. 28. novembra 1955 rojenega politologa je javnost spoznala leta 1988, ko je stopil na čelo Odbora za zaščito človekovih pravic, ki se je zavzemal za pravice aretirane četverice JBTZ (Janez Janša, Ivan Borštner, David Tasič, Franci Zavrl).

Bavčar je leta 1990 postal prvi slovenski notranji minister in zelo izpostavljeno funkcijo opravljal v času osamosvajanja vse do leta 1993. Štiri leta pozneje je postal minister za evropske zadeve, v začetku leta 2002 pa je poskrbel za veliko presenečenje. Zapustil je politiko in na povabilo Janka Kosmine sedel na vrh Istrabenza.

“Bavčar je delavec-kapitalist“

Bavčar je dolgo veljal za tako rekoč nedotakljivo osebnost. Izjemno uspešno je tržil osamosvojitveni kapital. Politično se je najprej angažiral v Demokratski stranki (bil je tudi njen predsednik), po neuspehu na volitvah pa se je leta 1994 pridružil LDS, katere član je bil do 27. marca 2009, ko je po telefonu sporočil, da izstopa iz stranke. Dolgo je veljal za Drnovškovega naslednika, vendar se je umaknil iz politike. Kljub temu da je bil član LDS, je bil trdno v sedlu tudi v času vlade Janeza Janše.

Zanimivo mnenje o Bavčarju je ob lanski v 20. obletnici začetka t. i. Afere JBTZ podal David Tasič, eden od članov aretirane četverice. V intervjuju za 24ur.com je Tasič dejal, da Bavčar cilje, ki si jih zastavi, po navadi tudi uresniči: “Ne glede na to, ali gre za politične ali gospodarske cilje. Ni rečeno, da se po koncu lastninjenja v Istrabenzu ne bo vrnil v politiko. Igor ni tip človeka, ki bi znal uživati v svojem bogastvu. Je delavec, nekaj ga sili, da je vedno dejaven. Pravzaprav je neke vrste delavec-kapitalist, če smem uporabiti ta v sociologiji neznan izraz. Očitno pa je tudi, da se slovenska družba težko navaja na lastne kapitaliste.“