Hrvaški Večernji list poroča, da je slovensko vztrajanje, da je vprašanje hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke del pogajanj o nasledstvu, odprlo Pandorino skrinjico. Zahteve in tožbe po vrnitvi premoženja, ki na Hrvaško prihajajo iz Slovenije, Srbije in BiH, terjajo od naših južnih sosedov skupno tri milijarde evrov.
Večernji list dodaja, da bi v primeru, da oškodovanci na sodišču tudi zmagajo, država morala situacijo, ki je nastala s hitro privatizacijo po razpadu Jugoslavije, tudi drago plačati. Seveda na račun davkoplačevalcev.
Hrvaški časnik se sklicuje na neimenovane vire, ko pravi, da tamkajšnje oblasti pri pogajanjih in reševanju tega problema niso kaj preveč aktivne. Še pred nekaj leti je bilo drugače, saj se je z vprašanjem nasledstva ukvarjal dolgoletni vladni uradnik Božo Marendić. Ta je pred petimi leti umrl, s čimer so se tudi trudi hrvaške vlade končali. Hrvaški pravosodni minister Dražen Bošnjaković je sicer dejal, da se bodo zahteve Slovenije, Srbije in BiH reševale posamično – nekateri zahtevki bodo resda padli v sklop pogajanj o nasledstvu, drugi pa se bodo reševali pred sodiščem.
Poročali smo že, da je eden izmed srbskih zahtevkov po povračilu premoženja zahtevek družbe JAT. Ta trdi, da je bila prav z njenim premoženjem, vrednim 70 milijonov evrov, ustanovljena družba Croatia Airlines. Večernji list navaja tudi izjave koprskega odvetnika Daniela Starmana, nekdanjega predsednika nadzornega odbora slovenskega fonda za privatizacijo, ki pravi, da Hrvaška Sloveniji dolguje še najmanj 140 milijonov evrov in to brez obresti. Časnik pa je spomnil tudi na opozorila BiH, ki je Hrvaški zagrozila, da jo bo prijavila Evropski uniji zaradi kršenja določil sporazuma o nasledstvu in preprečevanju dostopa do objektov, ki jih ima BiH za svoje. Ti so so skupaj vredni okoli 250 milijonov evrov.
KOMENTARJI (153)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.