Hrvaška vlada je sprejela predlog zakona o postopku izredne uprave v podjetjih, ki imajo sistemski pomen za državo in so prezadolžena. Cilj zakona je zavarovanje stabilnosti hrvaškega gospodarstva in finančnega sistema, ne pa reševanje posameznih oseb ali podjetij, je poudaril hrvaški premier Andrej Plenković.
Predvideno je, da bi zakon uporabili v primerih podjetij, ki imajo najmanj 5000 delovnih mest in 7,5 milijarde kun (okoli milijardo evrov) obveznosti, ki jih ne morejo izpolniti. Če bi podjetje, ki izpolnjuje oba pogoja, zahtevalo pomoč države, bi vlada predlagala izrednega pooblaščenca, ki bi ga moralo potrditi trgovsko sodišče v Zagrebu. Izredno upravo bi lahko zahtevali tudi upniki, a bi za to potrebovali soglasje podjetja, ki je v težavah, je dodal premier. Prav Agrokor pa je trenutno edino podjetje, ki izpolnjuje oba pogoja.
"Ne gre za nobeno nacionalizacijo ali državni intervencionizem, ki bi ogrožal zasebno lastnino in nasprotoval hrvaški ustavi," je povedal Plenković. Kot je izpostavil, so pri pripravi predloga upoštevali tudi zakonodajo EU.
Cilj zakona ...
Naloga izrednega pooblaščenca bi bila, da bi zagotovil redno poslovanje družbe, omogočal svežo likvidnost, začel sistematične postopke prestrukturiranja ter zagotovil trajnostni razvoj in delovna mesta, je še povedal hrvaški premier.
Podpredsednica hrvaške vlade in ministrica za gospodarstvo Martina Dalić je dodala, da je cilj zakona dogovor z upniki, ki bi omogočal nemoteno nadaljevanje poslovanja. Izredna uprava bi lahko svojo nalogo opravljala največ 15 mesecev – če bi bila neuspešna, bi sledil stečaj družbe. Ministrica je med drugim še dejala, da je zakon posledica sistemskih težav, ki jih povzroča kriza v Agrokorju.
Vlada je predlog zakona zdaj poslala v parlamentarni postopek. Plenković pričakuje, da ga bodo poslancem predstavili v sredo.
Banke upnice dosegle dogovor z Agrokorjem
Banke upnice so medtem danes potrdile četrtkove neuradne informacije, da so z Agrokorjem uskladile dogovor o mirovanju dolga. Kot je objavila banka Erste, ki je v koordinaciji skupaj s Privredno banko Zagreb, Raiffeisenbank Austria, Sberbank, avstrijsko podružnico VTB Bank in Zagrebačko banko, je cilj t. i. dogovora stand-still olajšati prizadevanja Agrokorja za stabilizacijo poslovanja in poplačilo obveznosti do dobaviteljev ter za zagotovitev likvidnosti, kontinuirano poslovanje in zaščito vrednosti koncerna, bil pa naj bi tudi podlaga za prestrukturiranje koncerna.
Dogovor tako predvideva tudi imenovanje glavnega direktorja za prestrukturiranje, "kot ključne osebe za izvedbo programa stabilizacije". Med prestrukturiranjem bodo nato na najvišje menedžerske položaje imenovali "neodvisne strokovnjake, da bi se vodil transparenten in vzdržen proces prestrukturiranja".
Blokirani računi
Že preden je vlada sprejela zakon pa je odjeknila novica, da imajo Agrokor in večina njegovih družb, kot so Belje, Ledo, Jamnica, Tisak in PIK Vinkovci, blokirane račune. V družbi Belje so danes zatrdili, da kljub blokadi računov poslujejo nemoteno. Medtem pa po podatkih hrvaške finančne agencije Fina ni blokiran račun največjega hrvaškega trgovca Konzum. A okoliščine se v primeru krize Agrokorja hitro spreminjajo, opozarjajo hrvaški mediji, uradne informacije iz koncerna pa so skope.
Na Hrvaškem ocenjujejo, da je blokada posledica izvršb nad Agrokorjem, ki naj bi jih sprožilo več dobaviteljev koncerna. Plaz izvršb naj bi sprožil največji hrvaški distributer potrošniškega blaga Orbico, ki je v četrtek od njega terjal izplačilo približno 1,3 milijona evrov.
Temu naj bi sledile nove izvršbe, neuradno za najmanj 60 milijonov kun (osem milijonov evrov). Agrokor je sicer dobaviteljem dolžan več kot 2,1 milijarde evrov. Po poročanju Jutarnjega lista pa naj bi svoje pridala tudi država, ki naj bi zahtevala približno 10 milijonov evrov izplačil DDV, ter javna podjetja, kot je HEP.
V zameno za zamrznitev dolga odstop Todorića s čela koncerna?
Napetosti glede usode Agrokorja so se stopnjevale tudi zato, ker naj bi neuradno ruski banki pogojevali reševanje koncerna s tem, da Hrvaška ne sprejme zakona za reševanje sistemsko pomembnih podjetjem in da se država na noben način ne vpleta v reševanje koncerna. Sberbank in VTB naj bi pogojevala odobritev svežega denarja za Agrokor še s tem, da se lastnik Agrokorja Ivica Todorić umakne iz uprave. Tega sicer po sestanku niso omenili.
Po drugi strani pa naj bi prav tako neuradno Todorić zavlačeval s podpisom pogodbe z upniki zato, da bi se z uveljavitvijo tega zakona izognil stečaju in si pridobil leto dni časa. A v tem primeru ni jasno, kje bi dobil denar za vzpostavitev likvidnosti, ugibajo hrvaški mediji, a dodajajo, da se je Todorić po izbruhu krize srečal s potencialnimi vlagatelji s Kitajske.
Agrokor ima za 3,4 milijarde evrov obveznosti do bank, zaradi katerih je v težavah, ob tem pa še dve milijardi obveznosti do dobaviteljev.
Za dodatni zaplet v zgodbi o hrvaškem koncernu je poskrbel predsednik hrvaškega sabora in vladne stranke Most neodvisnih list Božo Petrov, ki je v četrtek vložil kazensko ovadbo zoper Todorića in Agrokorjevo upravo zaradi ponarejanja listin.
KOMENTARJI (97)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.