Todorić vendarle aktiviral zakon lex Agrokor

Uprava na čelu z Ivico Todorićem je na trgovinsko sodišče v Zagrebu vložilo zahtevo za uvedbo izredne uprave na podlagi vladnega zakona o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih, znan kot lex Agrokor. Ob tem je Todorić v sporočilu za javnost pozval vse, ki lahko zagotovijo nemoteno delo koncerna, naj to tudi storijo.

Javnost želim obvestiti, da je uprava Agrokorja z menoj na čelu sprožila proces za uvedbo izredne uprave na podlagi vladnega zakona o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih, je v sporočilu, ki so ga objavili hrvaški mediji, zapisal Todorić. "Odločitev sem sprejel v prepričanju, da je to v najboljšem interesu zaposlenih, partnerjev, dobaviteljev in celotnega gospodarstva," je dodal.

Pri tem se je Todorić zahvalil zaposlenim in partnerjem, s katerim je zgradil najmočnejše podjetje v hrvaški zgodovini. "V vseh teh letih sem dal svoj maksimum, da bi zagotovili stabilnost družbe in ohranili več kot 60.000 delovnih mest ter zagotovili obstoj in perspektivo koncerna Agrokor," je zapisal.

Tiste, ki lahko pripomorejo, da Agrokor nemoteno nadaljuje z delom, pa je Todorić pozval, naj naredijo največ kar je v njihovi moči, da se tudi uresniči.

Sporočilo je obenem prvi uradni odziv Todorića po izbruhu krize v Agrokorju.

Medtem je zagrebško trgovinsko sodišče potrdilo, da so prejeli zahtevo Agrokorja ter da so o tem obvestili hrvaško vlado in ministrstvo za gospodarstvo.

V skladu z zakonom o izredni upravi, mora trgovinsko sodišče isti dan po sprejetju zahteve obvestiti hrvaško vlado in ministrstvo za gospodarstvo o zahtevi Agrokorja. Sedaj ima vlada dva delovna dneva časa, da imenuje izrednega pooblaščenca, ki bo prevzel vodenje koncerna. Njegova naloga bo zagotoviti redno poslovanje družbe, omogočiti svežo likvidnost ter začeti postopke prestrukturiranja.

Hrvaška vlada je medtem potrdila, da so prejeli obvestilo sodišča, da je predlog za uvedbo postopka izredne uprave v Agrokorju sprejelo.

"Vlada bo vse odločitve sprejela v zakonskem roku, v skladu z zakonom o postopku izredne uprave v sistemsko pomembnih družbah za Hrvaško ter bo o vseh odločitvah obveščala javnost", so kratko sporočili.

Z imenovanjem bodo nemudoma seznanili trgovinsko sodišče, ki bo najpozneje v dveh delovnih dneh sprejelo odločitev o pooblaščencu in odprlo postopek izredne uprave, določa zakon, ki so ga v četrtek sprejeli v hrvaškem saboru po nujnem postopku. Pomembna določba zakona je, da v času delovanja izredne uprave ni dovoljeno sprožiti prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije podjetja.

Poleg pooblaščenca so ključni organi, svetovalno telo in upniški odbor, nad vsem pa bi v primeru sprožitve izredne uprave bdelo trgovinsko sodišče.

Na Hrvaškem so pričakovali sprožitev postopka izredne uprave v Agrokorju potem, ko so banke upnice v četrtek soglašale, da bodo zagotovile svež denar samo ob pogojih iz zakona, ki določajo prednostno izplačilo novih upnic tudi v primeru stečaja podjetja. Banke upnice so v primeru stečaja na vrsti takoj za delavci, ki lahko edini sprožijo izvršbo.

Postopek izredne uprave pomeni tudi deblokado vseh računov sistemske družbe ter zamrznitev vseh do tedaj neplačanih obveznosti upnikom.

Zaenkrat so najbolj nezadovoljni dobavitelji Agrokorja, ki so pred objavo Todorićevega sporočila napovedali, da bodo od sobote Konzumu dostavljali zgolj sveži kruh. Na to je koordinacija proizvajalcev in dobaviteljev Agrokorja tudi uradno sporočila, da vztrajajo pri bojkotu Agrokorja do končnega dogovora z bankami upnicami, ki so v četrtek izrazile pripravljenost za odobritev novih posojil koncernu.

Je pa dobra novica za Hrvaško danes prišla iz bonitetne hiše Standard&Poor's. Ta je sicer v sredo bonitetno oceno Agrokorja znižala za tri stopnje na CC ob negativnih obetih, a je danes sporočila, da dogajanje, povezano z razreševanjem težav koncerna, ne bo imelo neposrednega učinka na oceno države, ki je pri BB s stabilnimi obeti.

V S&P sicer po pisanju hrvaške tiskovne agencije Hina izpostavljajo velik pomen Agrokorja za hrvaško gospodarstvo, saj je na skupino odpadlo 2,5 odstotka vseh zaposlenih v državi, njeni prihodki pa so bili enakovredni skoraj 15 odstotkov BDP države, vendar pa menijo, da je položaj javnofinančno za Hrvaško obvladljiv.

Hrvaški dobavitelji naj bi Agrokorju od sobote dostavljali le kruh in mleko

Hrvaški dobavitelji živilskega koncerna Agrokor so zagrozili, da ne bodo več pošiljali blaga in opravljali storitev za Agrokor, ker ni prišlo do dogovora z bankami upnicami o načinih reševanje krize v tej skupini. Po neuradnih informacijah naj bi od sobote v Agrokorjev Konzum dostavljali le kruh in mleko.

Koordinacija proizvajalcev in dobaviteljev koncerna Agrokor je danes potrdila, da vztrajajo pri odločitvi o prekinitvi dobave vsega blaga Konzumu razen svežega kruha od sobote ne glede na to, da je lastnik družbe Ivica Todorić poslal zahtevo za uveljavitev zakona o izredni upravi. Pojasnili so, da nimajo sogovornikov v koncernu.

"Nimamo poslovnega odnosa z družino Todorić, temveč izključno s koncernom Agrokor. Proizvajalci in dobavitelji se nimajo s kom pogovarjati v koncernu, ker izredni pooblaščenec še ni stopil na položaj", so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Hrvaška vlada bo imenovala izrednega pooblaščenca v skladu z zakonom o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih potem ko je lastnik Agrokorja danes na trgovinskem sodišču v Zagrebu vložil zahtevo za uvedbo izredne uprave na podlagi vladnega zakona. Postopek naj bi potekal največ nekaj dni.

Dobavitelji poudarjajo, da so pripravljeni na nadaljevanje pogajanj z bankami upnicami Agrokorja, a bodo bojkot Konzuma nadaljevali dokler ne bodo dosegli dogovora o nadaljnjih korakih za stabilizacijo poslovanja Agrokorja.

Pojasnili so, da spremljajo razvoj situacije o Agrokorju, a da vztrajajo pri svojih zahtevah. Njihove odločitve bodo v interesu 80.000 delavcev in kooperantov, ki so povezani s hrvaškimi proizvajalci in dobavitelji, so zapisali v današnjem prvem sporočilu za javnost.

Agrokorjevi dobavitelji so po srečanju v četrtek v Zagrebu postavili 24-urni rok, v katerem naj bi v pogajanjih z bankami poskusili urediti svoje eksistencialne težave.

Predsednik uprave živilske družbe Dukat Alen Fontana je po četrtkovem srečanju dobaviteljev v Zagrebu povedal, da so dobavitelji edini, ki s svojim blagom in storitvami pošiljajo "svež denar" v Agrokor, a to "ni več vzdržno", ker je vprašljivo preživetje približno 100.000 ljudi. Napovedal je, da bodo blago pošiljali še danes.

Večina dobaviteljev je do pred nekaj dnevi trdila, da bodo nadaljevali s pošiljanjem blaga Agrokorju, ker gre za njihovega največjega distributerja. A ta se ni uspel dogovoriti z bankami, nekatere manjše banke pa naj bi izvajale izvršbe nad dobavitelji, ki Agrokorju pošiljajo blago, ne da bi imeli jamstva, da bodo dobili plačilo.

Dobavitelji predvsem zahtevajo jamstva, da jim ne bo treba plačati regresnih menic, ki jih Agrokor ne more plačati in so ostale v breme dobaviteljem. Zahtevali so tudi, da bi čim prej izterjali dolgove in stabilizirali roke plačevanja za svoje blago.

Hrvaški premier Andrej Plenković je medtem danes dejal, da je v intenzivnem stiku z dobavitelji, pozval jih je tudi, naj bodo potrpežljivi. Ni želel povedati, kdo bo izredni pooblaščenec vlade v Agrokorju.

V hrvaških medijih ugibajo, ali bo izredni pooblaščenec za Agrokor nekdanji predsednik uprave nemške družbe Siemens na Hrvaškem Uwe Gregorius, ki naj bi imel več priložnosti kot hrvaški svetovalec Ante Ramljak, ki so ga prvega omenjali. Ramljak je bil na več vodilnih položajev v hrvaških energetskih družbah in investicijskih skladih.

Kaj prinaša zakon?

Zakon o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih za Hrvaško je sabor sprejel v četrtek. V njem je zapisano, da lahko državno pomoč zahteva podjetje z vsaj 5000 zaposlenimi in najmanj 7,5 milijarde kun (okoli milijardo evrov) obveznosti, ki jih ne more izpolniti.

Te kriterije izpolnjuje deset podjetij, ki skupaj zaposlujejo več kot 11 odstotkov vseh delavcev na Hrvaškem in imajo 34,6-odstoten delež v hrvaškem bruto domačem proizvodu. Največji med njimi je Agrokor, ki zaposluje približno 60.000 ljudi, od tega 10.500 v Sloveniji.

Če bi takšno podjetje zahtevalo pomoč države, bi vlada predlagala izrednega pooblaščenca, katerega naloga bi bila zagotoviti redno poslovanje družbe, omogočiti svežo likvidnost ter začeti postopke prestrukturiranja. Pomembna določba zakona je, da v času delovanja izredne uprave ni dovoljeno sprožiti prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije podjetja.

Če bi vlada v Agrokor poslala svojega zastopnika, bi to pomenilo deblokado vseh njegovih računov ter zamrznitev vseh do tedaj neplačanih obveznosti upnikom. Sabor je na predlog vladajoče HDZ v zakon vnesel tudi dopolnilo, da so banke upnice sistemsko pomembnega podjetja za poplačilo terjatev v primeru stečaja na vrsti takoj za delavci, ki lahko edini sprožijo izvršbo.

Kmalu po potrditvi zakona je pred kratkim imenovani glavni direktor za prestrukturiranje Agrokorja Antonio Alvarez III. napovedal, da so banke upnice še naprej pripravljene financirati Agrokorjevo tekoče poslovanje. Vendar pa lahko imenovanje izredne uprave zahteva le podjetje samo oz. njeno vodstvo.

Slovenski dobavitelji Agrokorju dobavijo za pol milijarde evrov blaga

Slovenski dobavitelji po grobih ocenah Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Agrokorju, kamor spada tudi Mercator, prodajo za preko 500 milijonov evrov blaga. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar pa meni, da se ocena giblje med 500 in 800 milijoni evrov. Kmetijsko gozdarska zbornica ob težavah Agrokorja opozarja na težave slovenskih kmetov in živilcev.

Predstavniki slovenske prehranske industrije za zdaj navajajo, da je njihovo sodelovanje z Mercatorjem stabilno, Mercator pa naj bi pred morebitnimi težavami zaradi Agrokorja do leta 2020 ščitil sporazum z bankami upnicami, ki Agrokorju onemogoča posege v denarni tok.

Na zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, ki spada pod okrilje Gospodarske zbornice Slovenije, menijo, da po zelo grobi oceni slovenska živilska in predelovalna industrija v sistem Agrokorja v Sloveniji in drugih državah Balkana letno proda za več kot 500 milijonov evrov.

Podobno oceno je podal Kuhar, ki je dejal, da je slovenskega blaga na hrvaških trgovskih policah Konzuma, Agrokorjevi hčerinski družbi, simbolično malo, z izjemo blagovnih znamk Atlantic grupe kot so argeta in cocta, pa zlati prepečenec iz Žita, Radenska, Donat, tudi Perutnina Ptuj s salamo poli, je pa slednja narejena na Hrvaškem, kjer ima perutnina svoj obrat.

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so medtem zaskrbljeni zaradi težav in napovedane sanacije Agrokorja. Mercator je namreč kot največji slovenski trgovec izjemnega pomena z vidika možnosti dolgoročne stabilne prodaje slovenskih kmetijskih pridelkov in proizvodov.

Slovenski kmetje so bodisi neposredno, bodisi prek kmetijskih zadrug in živilskopredelovalne industrije, ki jo imajo v lasti, tesno poslovno povezani z Mercatorjem. "Veliko kmetijskih zadrug in samostojnih podjetnikov imajo Mercatorjeve franšizne prodajalne in skrbi nas, kakšna bo poslovna politika novega lastnika. Z uvedbo sanacijskih ukrepov v Agrokorju in morebitnimi novimi spremembami lastništva Mercatorja je negotova tudi prihodnost trenutno zaposlenih slovenskih državljank in državljanov v trgovskem sistemu Mercator," so v zbornici zapisali v sporočilu za javnost.

Slovenska podjetja še ne bodo prekinila dobave Konzumu

Hrvaško trgovsko mrežo Konzum, ki je del konzorcija Agrokor, oskrbujejo tudi nekateri slovenski dobavitelji hrane in pijače. Ti po poročanju Radia Slovenija dobav še niso prekinili, bodo pa to storili, če jih bodo v to prisilile razmere.

Med slovenskimi dobavitelji, ki prodajajo določen delež blaga v Agrokorjevo trgovsko mrežo Konzum je večina živilskih podjetij, med njimi Panvita, Mlinotest, Perutnina Ptuj in Celjske Mesnine. Slednje so danes po besedah njihovega direktorja Izidorja Krivca še vedno dobavljale blago Konzumu.

"V primeru, da bodo hrvaški dobavitelji ustavili dobavo, bo to pomenilo zlom vsega skupaj in potem bomo tudi mi seveda takoj prenehali," je za Radio Slovenija dejal Krivec.

Kako bodo ravnala slovenska podjetja Žito, ki je v lasti Podravke, Droga Kolinska v skupini Atlantic Grupe in Ljubljanske mlekarne v upravljanju Dukata, ki je v lasti Lactalisa, v tem trenutku še ni jasno.

Slovenski dobavitelji, ki prodajajo na Hrvaško, se sicer še niso povezali, se bodo pa po besedah Krivca sestali v prihodnje. "Naša želja je, da poslujemo naprej, vendar moramo bdeti tudi nad tem, da bomo v prihodnje enako obravnavani kot ostali dobavitelji," je poudaril.

V Mercatorju, ki ga še nekaj časa ščitijo Agrokorjeve prevzemne zaveze, denarni tok poteka normalno, zato svoje obveznosti do dobaviteljev redno poravnavajo. Razen zdaj že rešene težave z dobavo Donata, Mercator z dobavitelji posluje normalno, je še poročal radio.