Kot je za 24ur.com povedal Andrej Kurnik iz Nevidnih delavcev sveta, se je na protestu zbralo okoli 40 delavcev, skupaj z aktivisti in podporniki pa se jih je zbralo okoli 120.
Zahtevali so, da se jim omogoči vrnitev v Slovenijo, da bi lahko izterjali dolgove od svojih slovenskih delodajalcev. Na protestu so se jim pridružili tudi aktivisti gibanja Dosta!, predstavniki slovenske skupine Nevidni delavci sveta in predstavniki Udruženja političkih nauka, poroča bosanski portal Sarajevo-X.
Protest se je začel pred stavbo Urada visokega predstavnika, ki je hkrati tudi posebni predstavnik EU. Aktivisti namreč poudarjajo, da Slovenija ni osamljen primer, ko gre za slab odnos do tujih delavcev. S transparenti, na katerih je pisalo ''Hočemo naše plače'' in ''Dovolj poniževanja delavcev iz tretjih držav'' so pred uradom nato prebrali seznam svojih zahtev in pritožb.
Opozorili na licemerje in hinavščino
''Odziva iz OHR še ni bilo, čeprav se jim je predala skupna izjava,'' je dejal Kurnik in pojasnil, da se je pred uradom poudarilo, da ''so v uradu visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH odgovorni tudi za to, kar se dogaja delavcem državljanom BiH in tudi drugim tujim delavcem''. Po njegovih besedah so opozorili na ''licemerje in hinavščino''. Mednarodna skupnost in EU po eni strani blokirajo proces liberalizacije in odlagajo urejanje viznega režima, hkrati pa si zatiskajo oči pred oblikami hiperizkoriščanja migrantskih delavcev, je pojasnil Kurnik.
Delavci so izpostavili dve glavni neposredni zahtevi. Prva zahteva je, da se vzpostavijo mehanizmi, preko katerih bi lahko izterjajo to kar se jim dolguje, se pravi plače, regres in druge pravice iz dela, ki so jim zanikane. Druga zahteva pa je, da lahko vstopijo na svoboden trg dela v Sloveniji, to pomeni, da lahko dobijo osebna delovna dovoljenja.
Delavci tako zahtevajo, da se jim omogoči vrnitev v Slovenijo, da bi lahko zahtevali svoj zasluženi denar. Vizuma za Slovenijo namreč po preteku delovnega dovoljenja niso mogli dobiti. Vsakemu od delavcev slovenski delodajalci dolgujejo od 6.000 do 9.000 evrov.
Ob tem so izpostavili tudi obupne delovne pogoje, neplačevanje prispevkov, socialnega in zdravstvenega zavarovanja ter na predolgo in pogosto neplačano delo. Če bi se kateri od delavcev pritožil delodajalcu v času, ko so še delali, bi ga nemudoma odpustili, opozarjajo delavci. Zabeleženi pa so tudi primeri šovinističnega žaljenja delavcev na nacionalni osnovi.
Večina danes v Sarajevu zbranih delavcev je delala za slovensko gradbeno podjetje Prenova, ki je v lasti Zorana Perkovića.
Protest pa ni letel le na slovenske delodajalce in oblast, veliko pripomb so podali tudi na bosansko oblast, češ da niso nič naredili za njih. Še več, celo služili naj bi na njihovem delu v Sloveniji.
Nezadovoljstvo z obnašanjem bosanskih oblasti so tako pokazali z današnjim protestom pred zgradbo zunanjega ministrstva BiH, kjer so vzklikali, da so bosanske oblasti krive za pošiljanje delavcev v Slovenijo, kjer ''jih obravnavajo kot živali''. Obtožili so jih sokrivde za to, da so bili delavci v Sloveniji bolj lačni kot siti in da so za to situacijo še bolj krivi kot slovenska oblast.
Nato so se odpravili še proti slovenskemu veleposlaništvu v BiH, kjer so jih sprejeli predstavniki veleposlaništva.
Rok za rešitev 19. september
Na slovenskem veleposlaništvu so se pogajali približno dve uri in pol. Najprej so delavci predstavili problem, nato pa ''smo le prišli z namestnikom veleposlanika do dogovora, da skušamo definirati okvire in poti, po katerih bi naslovili ta problem in rešili ta problem te skupine delavcev in tudi drugih delavcev''.
Nato je po Kurnikovih besedah prišlo do komunikacije med slovenskim veleposlaništvom in slovenskim ministrstvom za delo, pa tudi med veleposlaništvom in bosanskim ministrstvom za civilne zadeve. Dogovorili so se, da imajo te institucije čas do 19. septembra, da rešijo vprašanje teh delavcev.
Najprej se morajo izplačati neizplačane plače in uresničiti vse pravice iz dela, ki so trenutno zanikane. Bosanske in slovenske inštitucije morajo tako do 19. septembra najti mehanizme, kako bodo lahko delavci do svojega denarja tudi prišli.
Dogovorili so se tudi, da se bodo predali dosjeji teh delavcev na ministrstvo za delo in nato na zavod za zaposlovanje, da jih bodo lahko obravnavali od primera do primera. Pri tem je po Kurnikovih besedah treba upoštevati, ''da so ti ljudje ogromno prestali, da so bili izigrani, da se jim je lagalo, da jim je Slovenija dala vizume v potne liste, ni jim pa dala nobenih mehanizmov, da tudi terjajo te pravice''.
Poleg tega pa je prišlo v telefonskem razgovoru z ministrstvom za delo do govora o tem, da se pospešijo postopki za spremembo zakona o zaposlovanju in delu tujcev ter da se pospeši sprejetje sporazuma med Slovenijo in BiH o zaposlovanju.
Po poročanju Sarajevo-X ni bilo zabeleženih nobenih incidentov, demonstracije pa so spremljali tudi pripadniki ministrstva za notranje zadeve kantona Sarajevo.
KOMENTARJI (70)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.