Na Gospodarski zbornici so kritični do proračuna, ki ga za prihodnji dve leti predlaga vlada. Po njihovem ne sledi realnim razmeram v državi in nujnosti oblikovanja nove ekonomske politike. "Preprosta analiza pokaže, da so bili leta 2008 odhodki državnega proračuna v primerjavi z BDP 22,7-odstotni, leta 2014 pa bodo že 27,7-odstotni. To jasno kaže na veliko povečanje obremenjenosti vseh tistih, ki prispevajo v proračun," pravijo na GZS.
Ob tem pa se povečujejo odhodki iz vseh javnih blagajn, tudi zdravstvene, pokojninske in občinskih. Če je bilo leta 2008 teh odhodkov v primerjavi z BDP 41,5 odstotka, se zdaj njihova vrednost nevarno približuje 50 odstotkom, opozarjajo.
Po njihovem je gospodarstvo z novimi bremeni doseglo skrajni rob sprejemljivega. Pozivajo k strukturnim reformam, ki pa jih, kot ugotavljajo, ni v proračunu za kritična naslednja leta.
Kot izpostavljajo, je na prvi pogled proračun res naravnan v nove naložbe. Vendar je že na drugi pogled jasno, da je tako le na račun evropskih sredstev, ki naj bi jih počrpali 1,2 milijarde evrov. A je to po mnenju GZS več kot vprašljivo, saj gre za znesek, ki je za 400 milijonov evrov višji kot v letih, ko je bilo počrpanih največ sredstev.
Na GZS opozarjajo, da se po proračunskem dokumentu bistveno znižujejo vse vrste subvencij za gospodarstvo – skoraj 80 milijonov evrov v letu 2014 in več kot 380 milijonov evrov v letu 2015. Na drugi strani pa se subvencije, investicijski transferji občinam, javnim zavodom, tudi socialni transferji posameznikom, SPIZ in javnim zavodom znižujejo neznatno – skupaj za 40 milijonov evrov v letu 2014 in 70 milijonov evrov v letu 2015. Enako velja tudi za plače – 28 milijonov evrov manj v letu 2014 in 58 manj v letu 2015, kar po mnenju GZS za resno javnofinančno konsolidacijo ni dovolj.
Na GZS so se obregnili tudi ob izjavo guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca, ki je dejal, da "če ne bo gospodarske rasti, bomo prihodnje leto pred zahtevo za ponovno sanacijo bank". Po njihovem mnenju vladni ukrepi namreč ne gredo v smeri, ki bi omogočala gospodarsko rast.
"Konkretno v zvezi z davkom na nepremičnine od ministrstva za finance zahtevamo, da ga realno zniža na raven, ki za poslovne subjekte ne bo višja od zdajšnjih obremenitev iz naslova nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Posebej pozivamo, da zniža davčne obremenitve za panoge, ki jih bo zdaj predlagana stopnja in ocenjena davčna osnova iz naslova množične cenitve hudo prizadela. Takšne panoga so zlasti energetika, turizem, nepremičnine ...," pravijo na GZS.
Ob tem pa opozarjajo, da ostajajo neizkoriščeni številni viri in rezerve. Na GZS predlagajo reze v optimizacijo in reorganiziranje državne uprave in javnega sektorja, tudi v javne blagajne, kot sta pokojninska in zdravstvena. "Izdatki za plače v Sloveniji pomenijo 13 odstotkov BDP, v povprečju v EU 11 odstotkov. Ti izdatki so tesno povezani z organiziranostjo, redom, strokovnostjo in učinkovitostjo javnega sektorja, ki mora nuditi večjo podporo, ne pa blokirati številne administrativne in upravne postopke, kot to zahteva tudi Evropska komisija," pravijo na GZS.
Predlagajo tudi centralizacijo javnega naročanja. "V javnem naročanju se vrti skoraj 4 milijarde evrov, kar pomeni, da bi le 10-odstotni prihranek prinesel 400 milijonov evrov," pravijo.
Rezerve so po njihovem tudi v pozitivnem, manj birokratskem pristopu pri vseh operacijah črpanja EU sredstev.
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.