Minister za finance Franc Križanič je danes povedal, da javnofinančna kriza v Grčiji po sedanjih podatkih ni vplivala na ceno zadnje slovenske obveznice, niti na povpraševanje po njej. Odločitev o morebitni pomoči Grčiji po njegovih besedah še ni bila sprejeta, če bo odločeno, da ji pomaga evroskupina, pa bo Slovenija delila svoj del bremena.

Na vprašanje, ali Slovenija čuti posledice javnofinančne krize v Grčiji, je minister odgovoril, da so na ministrstvu za finance naredili posebno interno oceno in da njihovi sedanji podatki kažejo, da kriza ni vplivala na zadnjo obveznico, ki jo je Slovenija izdala pred mesecem dni. "Se pravi, zlahka smo jo izdali," je dejal.

O tem, ali in kako bo EU pomagala Grčiji ter ali bo Slovenija pri pomoči sodelovala, pa je minister dejal, da je v primeru, če odzivi trgov na že sprejeto in dodatno ukrepanje Grčije ne bodo pozitivni, stvar odločitve, kdo bo kreditor na zadnji ravni – evroskupina, Evropska centralna banka ali Mednarodni denarni sklad (IMF).

Križanič pravi, da grška kriza ni vplivala na izdajo slovenske obveznice. (Foto: Dare Čekeliš)

Če bo to evroskupina, "bomo mi delili svoj del bremena oziroma bo to moralo skozi parlamentarno proceduro", je dejal minister. Ob tem je sicer poudaril, da odločitev še ni bila sprejeta. "Pomoč Grčiji bo brez dvoma prišla, če jo bo potrebovala," je še menil.

Dodatni ukrepi bodo zelo verjetno potrebni

Finančni ministri EU so sicer dali Grčiji formalno do sredine marca čas, da se pokaže, ali njeni ukrepi v okviru programa stabilnosti delujejo ali bodo potrebni dodatni ukrepi, torej znižanje plač in zvišanje davkov. Minister Križanič sicer meni, da bodo dodatni ukrepi "zelo verjetno" potrebni.

Finančni ministri so potrdili načrt stabilnosti Grčije, v katerem je država opredelila ukrepe za zmanjšanje presežnih javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga ter državi na podlagi predloga Evropske komisije podali priporočila. Pri tem so podprli tudi predlog komisije za strog nadzor njegovega izvajanja. Prvič bo ocenjen sredi marca.

Grčija se je v programu stabilnosti zavezala, da bo primanjkljaj letos zmanjšala z 12,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za štiri odstotne točke, do konca leta 2012 pa pod tri odstotke, kar kot zgornjo mejo dopušča pakt o stabilnosti in rasti.

Izvajanje programa bo skupina, v kateri bodo sodelovali Evropska komisija, grška vlada in svetovalci IMF, ocenila, ali so potrebni še dodatni ukrepi. Neuradno sicer velja, da bo Grčija dodatne ukrepe marca morala uvesti, čeprav je uvedba ukrepov uradno še vedno pogojna, če bo treba.

V Grčiji so krizo vzeli resno

Če bo Grčija potrebovala pomoč, jo bo tudi dobila. (Foto: Reuters)

Minister Križanič je danes izrazil zaupanje, da bo Grčija iz te krize izšla in se uveljavila kot stabilen partner območja evra. Po njegovem mnenju so v Grčiji krizo vzeli resno in bodo ustrezno ukrepali.

Šef evroskupine Jean-Claude Juncker je sicer v ponedeljek dejal, da bo evroskupina, če bo Grčija storila vse, kar se od nje pričakuje, pa se trgi kljub temu ne bodo ustrezno odzvali, izpolnila cilj, ki so ga v četrtek v izjavi opredelili voditelji EU – torej sprejela odločne in usklajene ukrepe za ohranitev stabilnosti denarne unije.

Ob tem se ugiba, kako bi lahko EU pomagala Grčiji. Med možnostmi se omenjajo evroobveznice, ki bi jih izdajalo več držav skupaj ali celotno evrsko območje, dvostranske pomoči, oblikovanje posebne posojilne linije znotraj EU oziroma območja evra po vzoru Mednarodnega denarnega sklada, posebna jamstva določenih članic za državni dolg javnofinančno šibkejših držav in pospešena izplačila sredstev EU.

Na vprašanje, v katero smer gredo priprave na morebitno pomoč Grčiji, je minister Križanič danes odgovoril, da se "trenutno tega čisto do konca ne ve". "Odločitev do konca ni bila sprejeta, tako da bi jo lahko komentiral samo predsednik evroskupine, jaz bi s tem svojo pristojnost presegel," je sklenil.

Na grškem finančnem ministrstvu stavkajo

Grški cariniki in uslužbenci tamkajšnjega ministrstva za finance so danes začeli tridnevno stavko, s katero izražajo nestrinjanje nad vladnimi ukrepi za zajezitev dolžniške krize. Vlada Georgea Papandreua namerava namreč znižati plače in ukiniti davčne olajšave.

Zamrznitev plač v grškem javnem sektorju, zvišanje upokojitvene starosti in ukinitev nekaterih bonitet so med ukrepi, s katerimi želi Papandreu rešiti državo iz javnofinančne krize. Grčija se je zavezala, da bo letos javnofinančni primanjkljaj znižala za štiri odstotne točke na malo manj kot devet odstotkov bruto domačega proizvoda.