Grki po nove milijarde: Evro bomo obdržali! Poučna zgodovina: Grki so s pomočjo Američanov leta skrivali dolgove

Dan po grškem referendumu se začenja naporna pot do dogovora. Nekateri menijo, da smo se zbudili v nekoliko drugačno Evropo, odgovora na vprašanje, kakšno, pa ni prav jasnega. Grški premier Aleksis Cipras je dejal, da je to "zmaga demokracije, ki je ni mogoče izsiljevati niti v najtežjih okoliščinah." Povedal je tudi, da bo glas grškega naroda "spremenil ton dialoga v Evropi".

Pa se je oglasilo nekaj tistih, ki pravijo, da bi bilo treba spremeniti tudi ton in iskrenost dialoga v Grčiji. Predvsem glasni so v Nemčiji, kjer pravijo, da bi bil čas, da oni zapustijo evroobmočje in spet uvedejo svojo valuto.

Prav tako so ob pobudi Ciprasa, da se Grkom odpiše del dolgov, ker trenutni dolg ni vzdržen, spet privreli na dan že malo pozabljeni podatki o grškem gospodarjenju z javnim denarjem. Cipras sicer pravi, da je dokaz, da je odpis nujen, poročilo IMF, a tam tudi pravijo, da so rešitev reforme. Te pa so nekaj, čemur se Grki močno upirajo na vseh področjih, tudi na gospodarskem, čeprav se je država znašla v situaciji, ko je njena glavna "gospodarska panoga" kar Grčija sama, za nekaj raznolikosti pa skrbita še turizem in ladjarstvo.
 

Če bo do dogovora s posojilodajalci kljub referendumskemu "ne" prišlo, večina tistih, ki so izpostavljeni do Grčije, vključno s Slovenijo, pričakujejo, da se za dogovorom ne bo skrivala kakšna nova past ali prevara po zgledu preteklih, ko so Grki najprej prirejali svoje javne bilance, nato pa se odločili, da dolgov ne bodo plačali. Pri čemer seveda ne gre izključiti niti krivde bank, ki so jim posojale, kaj šele vloge ameriških bank, ki so jim pomagale rdeče številke skrivati pred Evropo.

Kako točno je potekalo "friziranje" grških financ in kako nujno je država potrebovala kakšno reformo, je že pred časom razkrila investicijska bančnica Miranda Xafa. Grški finančni ministri so menda veljali za čarovnike. Najprej je izginila iz bilanc inflacija, nato še primanjkljaj.

"Vzemimo za primer grške železnice. Te na leto prinesejo milijarde izgub, imajo več zaposlenih kot potnikov, celo nekdanji minister Stefanos Manos je dejal, da bi bilo ceneje, če bi država vsem potnikom plačevala taksi. Da izgube ne bi bile zabeležene v bilancah, so si omislili mehanizem, po katerem so železnice izdale delnice, država pa jih je kupila," je razložila.

Nekaj kasneje je v njeno pisarno prišel takratni finančni minister Peter Doukas. V poročilu za evroobmočje je pisalo, da ima država 1,5 odstotni primanjkljaj. V resnici je bil 8,3 odstotni in veliko nad 3-odstotno mejo. "Omenili smo, da je situacija alarmantna, da so potrebni proračunski rezi. Pa je rekel, da so olimpijske igre pred katerimi ne želijo protestov in nezadovoljnih ljudi."

Bankirji niso verjeli v bankrot države z evrom, zavajali pa so tudi Nemci in Francozi

Pa so si sposodili še več. In zakaj so jim posojali? Bankirji pravijo, da zato, ker ni nihče verjel, da bi lahko država z evrom, valuto, ki je tako odvisna od močne Nemčije, bankrotirala. Zato je obstajalo obdobje, ko se je evroobmočje skoraj enačilo z Grčijo in so tudi šibke države denar dobivale po skoraj enakih pogojih kot gospodarsko močna in stabilna država.

Vse ideje o prilagajanju podatkov sicer niso zrasle na grškem zelniku. Pravilo zadolženosti pod 60-odstotki BDP sta med prvimi prekršili Nemčija in Francija, zato je bilo težko pričakovati, da se ga bodo držale manjše članice.

Ko Američani prirejajo grške (in še čigave) finančne knjige

Čeprav so te dni znani ameriški ekonomisti, med drugim Krugman in Stiglitz, Grke pozivali, naj glasujejo proti, so pred krizo precej sodelovali pri kuhanju krize v evroobmočju, pa ne le z napihovanjem nepremičninskega balona, ki je z zlomom Lehman Brothers svetovno gospodarstvo potisnil v recesijo, ampak s konkretnim sodelovanjem v grškem prirejanju številk.

Goldman Sachs se za Grčijo kreiral načine, kako je pred Brusljem prikrivala milijardne dolgove in si še naprej izposojala preko meja zmožnosti, brez da bi se večina zavedala nevarnosti. Še tri dni pred zlomom Grčije so njihovi finančniki prišli v Atene in ustvarjali finančni instrument, ki bi dolgove grške zdravstvene blagajne potisnil v zelo oddaljeno prihodnost. Rešitev je bila precej podobna tisti, ki je ameriškim posojilojemalcem omogočala, da najamejo še drugo hipoteko za plačilo dolgov.

Ta ideja se sicer ni uresničila, so pa iznajdbe te banke in JPMorgan Chase uporabili že večkrat prej, pa ne le Grki, ampak tudi Italijani in Portugalci. V nekaterih primerih so banke denar posodile vnaprej, zapisi pa se v knjigah še niso pojavili. Grčija je na ta način dobila denar na račun obljube o prihodnjih dohodkih letaliških taks in prihodkov od iger na srečo. Kritiki takšnih poslov opozarjajo, da gre za zavajanje investitorjev, saj niso zabeleženi kot dolgovi in skrivajo resnično stanje države. Nekateri od teh finančnih instrumentov so celo nosili imena grških bogov.

In zakaj Grkov ni nihče rešil pred lastno zapravljivostjo, dokler je še bil čas? "Če država želi zavajati, to zagotovo lahko počne," je že sredi grške krize razložil nekdanji sodelavec IMF Garry Schinasi.

Po drugi strani so na Wall Streetu prepričani, da grški finančni problemi niso krivda bankirjev. Ti so zgolj izkoristili dobičkonosno simbiozo z zapravljivimi vladami. Grška vlada naj bi za "inovativne instrumente" bankam plačevala tudi do 300 milijonov dolarjev nagrade. Poleg tega opozarjajo, da vsi derivati finančnih instrumentov niso nujno slabi. Le meje je treba poznati. A teh v letih pred krizo niso poznali ne bankirji, ne vlade.

Ker Grki želijo še več denarja iz mehanizmov, v katere prispevamo vsi, torej v primeru dogovora ostaja le upanje, da je bila lekcija poučna in se bodo pristopi k javnim financam v Grčiji in še kje spremenili.

Grki pričakujejo spremembe, ne verjamejo, da bodo ostali brez evra

Grška javnost medtem pravi, da pričakuje spremembe. Zaenkrat predvsem na relaciji Bruselj-Atene, ne obratno. Prav tako le peščica tistih, ki so glasovali proti pogojem posojilodajalcev verjame, da bodo ostali brez evra. "Gre za lažno propagando. Mi si želimo ostati v Evropi. Nikoli ni šlo za dilemo ali evro ali drahma," je za Guardian dejala Irini Apostolopoulou.

Posebej odločni pri glasovanju proti so bili mladi, v tej starostni skupini je brezposelnih 55-odstotkov ljudi. "Proti smo, ker nimamo česa izgubiti," je novinarjem dejal mladenič. "Mislim, da je "ne" večje tveganje za njih kot za nas, zato bodo popustili," je še dodal v pričakovanju, da se stvari vrnejo tja, "kjer so nekoč bile".

Selektivno branje? Kaj res piše v poročilu IMF, ki ga Cipras jemlje kot podlago za pogajanja …

Medtem ko so po objavi rezultatov referenduma številni evropski politiki dejali, da od Ciprasa pričakujejo res dober seznam predlogov in ukrepov, če želi drugo priložnost, je ta dejal, da želi, da se uresničijo ideje iz poročila IMF, torej delni odpis dolgov in podaljšanje moratorija na grške obveznosti.

Le da poročilo IMF ni tako enostransko, ampak precej kritično do obeh strani. Tako pravi, da grški dolg ni vzdržen, kar trdi tudi Cipras. Nadalje, da bo treba podaljšati odplačilne roke, potrebni bodo morda tudi odpisi. Poročilo sicer predlaga podaljšanje pogojev dolgoročnih grških posojil z 20 na 40 let in kratkoročnih z deset na 20 let. Po tem scenariju bi bil potreben še tudi okoli 50 milijardi odpis od skupaj 300 milijard evrov dolga.

A poročilo tudi pravi, da odpisi ne bodo potrebni, če se Grčija končno loti strukturnih reform, tudi tistih, ki bi gospodarstvo naredile izvozno usmerjeno in konkurenčno. Lansko leto je kazalo že kar dobro, pravi poročilo. Takrat je sicer v kabinetu sedela vlada Antonisa Samarasa, v zadnjim mesecih pa je "prišlo do očitnega poslabšanja reformne dinamike".

Od začetka leta je Grčija spet v recesiji, zmanjšali so se davčni prihodki, narasel je proračunski primanjkljaj. Ciprasova vlada se je bolj kot z domačo politiko namreč večino časa ukvarjala s pogajanji v Bruslju.

Evropski voditelji proti odpisom, ker so se bali posledic

Dokumenti, ki jih je razkril WikiLeaks so sicer pred dnevi pokazali tudi, da je bila do vzdržnosti nemškega dolga že leta 2011 izjemno skeptična nemška kanclerka Angela Merkel, ki je menila, da bi bil potreben delni odpis, kar se je nato delno zgodilo leta 2012, a v omejenem obsegu. Z Merklovo so se strinjali tudi drugi voditelji, a so takrat blizu potopa plavale še Irska, Italija in Portugalska, zato se iz strahu pred tem, da bo Grčija postala nevzdržni zgled, za to niso odločili in so zahtevali ostrejše varčevanje.

Ciprasovo "prerazporejanje" prestrašilo ljudi

Je pa prihod Ciprasove vlade iz države odnesel nekaj denarja. Prav Miranda Xafa, ki je je dolgo kot grška zastopnica pri IMF in med delovanjem v drugih finančnih ustanovah, spremljala delovanje Grčije, je o tem pred časom spregovorila na predavanju na London School of Economics. "Vlada govori o prerazporejanju bogastva, nič pa ne pove o ustvarjanju prihodkov. Socialo želi vzdrževati s tujim denarje. Trdi, da potrebuje več časa, pravzaprav pa hoče več denarja," je bila kritična.

Povedala je tudi, kako upravlja z lastnimi financami: "Tega, da tvegam svoje bančne depozite v času, ko ni nobenega načrta za okrevanje države, ne vidim kot svoje patriotske obveznosti. Celo obratno. Ko banke ne bodo likvidne, bo vlada prisiljena priznati, da njihove ideje ne delujejo."

Dejala je še, da bi morala Grčija spoznati, da njen osnovni problem ni varčevanje, ne visok zunanji dolg, ampak nekonkurenčno gospodarstvo, ki ne omogoča prihodkov za servisiranje dolga in državne blagajne.