Na finančnih trgih zaradi nejasnosti reševanja javnofinančnih težav Grčije še vedno vlada precejšnja negotovost. Obrestna mera na desetletno obveznico je dosegla rekordnih 7,423 odstotka, kar je največ, odkar je ta južnoevropska država leta 2001 sprejela evro. Razlika z obrestnimi merami na nemške državne obveznice, ki veljajo za merilo v območju skupne evropske valute, se je tako povečala na 4,3 odstotka, kar je prav tako rekord.
Obrestna mera na grške obveznice narašča zaradi vse večjih dvomov, da Grčija svojega javnega dolga v višini skoraj 300 milijard evrov ne bo zmožna poplačati. Zaradi negotovosti je pod vse večjim pritiskom tudi evro, ki je padel celo na 1,3283 dolarja, nato pa narasel nazaj na 1,3299 dolarja. V sredo je bila skupna evropska valuta vredna 1,3339 dolarja.
Napetost pred zasedanjem ECB
Finančni trgi vneto pričakujejo tudi zasedanje sveta Evropske centralne banke (ECB), ki ključne obrestne mere za območje evra - ta od maja lani vztraja na zgodovinsko nizki ravni enega odstotka - po napovedih ne bo spremenil. Bo pa verjetno visoko na dnevnem redu seje vprašanje grške krize in stališče ECB do instrumenta pomoči, ki so ga konec marca v Bruslju potrdili voditelji držav območja evra. Ta predvideva večinsko podporo z usklajenim mehanizmom bilateralnih posojil držav z evrom ob sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom (IMF).
Rast obrestne mere na grške obveznice je namreč znova obudila ugibanja, da bi bilo že zdaj nujno potrebno aktivirati podporni mehanizem EU in IMF. Vendar pa niti EU niti IMF doslej še nista razjasnila podrobnosti omenjenega dogovora, zato analitiki resno dvomijo, da bi ta mehanizem lahko deloval.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.