Gradbincem še naprej trda prede

V prvem letošnjem četrtletju se je nadaljevalo okrevanje slovenskega gospodarstva, razmere pa še naprej ostajajo najslabše v gradbeništvu. Izboljšuje se tudi stroškovna konkurenčnost gospodarstva, vendar počasneje kot v večini članic evrskega območja, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Mednarodne institucije za letos pričakujejo rahlo nižjo rast svetovnega gospodarstva kot lani. Pri tem pa glavno tveganje za nižjo rast od pričakovane predstavljajo visoke cene surovin, saj je bila dolarska cena soda nafte brent aprila medletno višja za 45 odstotkov, Umar ugotavlja v aprilski publikaciji Ekonomsko ogledalo. V Sloveniji vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti kažejo na nadaljevanje pričakovanega počasnega okrevanja slovenskega gospodarstva. "Po izključitvi sezonskih vplivov podatki za letošnje prvo četrtletje kažejo na rast nominalnega izvoza blaga, ki je bil medletno za 19 odstotkov višji kot v tem obdobju lani," navaja direktor Umarja Boštjan Vasle.

V prvih treh mesecih se je nadaljevala tudi rast realnega obsega industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti, in sicer za 1,6 odstotka, ki pa za povprečno ravnjo iz leta 2008 zaostaja še za okoli 10 odstotkov. Razmere še naprej ostajajo najslabše v gradbeništvu. Realna vrednost opravljenih del se je po rasti v predhodnih dveh mesecih februarja precej znižala in izmed vseh dejavnosti najbolj zaostaja za povprečno ravnjo iz leta 2008. V gradbeništvu sta še naprej najvišja tudi število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi in znesek neporavnanih obveznosti. Tudi sicer je bila v prvih treh mesecih letos plačilna nesposobnost višja kot pred letom dni, saj je imelo marca dospele neporavnane obveznosti več kot pet dni v mesecu 6577 pravnih oseb, kar je 26,9 odstotka več kot marca lani. Skupni znesek teh obveznosti je znašal 434,8 milijona evrov in je bil za 53,3 odstotka večji.

Izboljševanje stroškovne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je bilo ob tem po ugotovitvah Umarja v zadnjem četrtletju lani ponovno manjše kot v večini članic evrskega območja. Do izboljšanja je prišlo zaradi padca tečaja evra in rasti produktivnosti dela.

Februarja nižja povprečna bruto plača

Zaradi rasti plač v zasebnem sektorju pa se je nadaljevala tudi visoka rast sredstev za zaposlene. K izboljšanju so znova največ prispevale predelovalne dejavnosti, relativno slabši položaj glede na ostale države pa je bil še naprej predvsem posledica nadaljnjega slabšanja stroškovne konkurenčnosti gradbeništva.

Na trgu dela se ohranjajo gibanja z začetka leta. Število delovno aktivnih po statističnem registru se je februarja sicer zvišalo, če izločimo sezonske vplive, pa je ostalo na enaki ravni kot januarja. Nadaljevalo se je zniževanje števila zaposlenih v gradbeništvu, v večini ostalih dejavnosti pa se je povečalo. Število registriranih brezposelnih oseb je konec aprila tako znašalo 111.561, kar je za 12.245 oziroma 12,3 odstotka več kot v istem mesecu lani.

Povprečna bruto plača v zasebnem in javnem sektorju se je februarja rahlo znižala. Do znižanja je prišlo v skoraj vseh dejavnostih, izstopala je le visoka rast plač v predelovalnih dejavnostih. Predvsem v farmacevtski industriji so prej kot v preteklih letih izplačali izredna izplačila za poslovno uspešnost in opravljene nadure v preteklem letu. Medletna rast bruto plače v zasebnem sektorju se je okrepila na 5,8 odstotka, v javnem pa je znašala 0,4 odstotka.

V prvih treh mesecih letos se je obseg kreditov domačih nebančnih sektorjev zmanjšal za 49,2 milijona evrov, za razliko od istega lanskega obdobja, ko se je povečal za skoraj 400 milijonov evrov. Nadaljnje upadanje kreditne aktivnosti je po oceni Umarja še naprej povezano tudi z zaostrenimi razmerami na strani virov financiranja bank.