Gospodom eko klobasa, ljudstvu 'šprican' krompir?!
"Pa kdo tukaj koga ...?" se jezno sprašuje marsikdo, ko ugotovi, da so cene bio hrane od običajne višje od 50 pa do 300 odstotkov. Poleg tega pa marsikateri trgovec izraz "bio" še nesramno izkorišča.
Slovenci lahko ekološka živila iz vseh prehranskih skupin kupimo v večini večjih trgovin in specializiranih prodajalnah, izdelke in pridelke okoli 2000 slovenskih eko kmetov pa boste našli tudi (ali pa predvsem) na ekoloških tržnicah.
A resnici na ljubo, vsakdo si eko hrano težko privošči. In jezni so oboji: kmetje, ki trdijo, da je njihovo delo pogosto slabo plačano, in kupci, ki si ne morejo privoščiti kakovostnih živil. Edini zadovoljni so na sredini – trgovci.
Ekološki kmetje zato kupce pozivajo, da skrajšajo prodajno verigo zgolj na relacijo “kmet-kupec”, saj bodo tako lahko bio hrano dobili tretjino ceneje! Pa še lažje bodo preverili izvor in kakovost.
Ker je “bio” trenutno priljubljeno, se najde namreč tudi kopica tistih, ki bi radi kot bio prodali “skoraj” bio pridelke. Pa tudi niti slučajno ne drži, da so izdelki z “bio”, “naravno” ali “domače” v imenu tudi zares eko! Na kaj morate biti torej pozorni pri nakupu in kako do cenejše bio hrane?
Skodljive so druge reci, kot naprimer, umetna pijace , in peciva , sladkarije , krem shnite, torte sladoledi in podobne reci.


















