Gospodarstvo območja evra je na dobri poti, da doseže najvišjo rast v zadnjem desetletju

Gospodarstvo območja evra je na dobri poti, da letos doseže najvišjo rast v zadnjem desetletju. BDP v območju evra naj bi se letos okrepil za 2,2 odstotka, v celotni EU pa za 2,3 odstotka. Prihodnje leto naj bi tako EU kot evrsko območje zrasla za 2,1 odstotka, izpostavlja Evropska komisija v jesenski gospodarski napovedi.

V 2019 naj bi tako celotna unija kot območje skupne valute zabeležila 1,9-odstotno gospodarsko rast.

V obeh primerih je komisija popravila spomladanske ocene. Letošnja napoved rasti v območju evra je za 0,5 odstotne točke višja od spomladanske napovedi. Napoved za prihodnje leto pa je za območje evra višja za 0,3 odstotne točke, za celotno EU pa za 0,2 odstotne točke.

"Po petih letih zmernega okrevanja se je evropska rast zdaj pospešila. Dobre novice spremljamo na več področjih; število novih delovnih mest raste, krepijo se investicije in javne finance," je poudaril evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici.

Tudi podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis je izpostavil hitrejšo rast števila novih delovnih mest in investicij ter zniževanje javnofinančnih primanjkljajev in dolgov. "So pa med posameznimi članicami občutne razlike, pri čemer nekatere še vedno občutijo stagniranje trga dela," je opozoril.

Evropske politike morajo tako po njegovih besedah ostati osredotočene na ustvarjanje trajnostne in vključujoče rasti. To med drugim vključuje v stabilnost usmerjene makroekonomske politike, reforme za povečanje produktivnosti in prilagodljivost na spremembe.

Stopnja brezposelnosti v območju evra bo letos po pričakovanjih 9,1-odstotna, kar je najnižja raven po letu 2009. Do konca leta 2019 naj bi se še znižala na 7,9 odstotka. V EU naj bi bila letos 7,8-odstotna, leta 2019 pa sedemodstotna. Nekatere države bodo občutile pomanjkanje kadrov, v nekaterih pa bo okrevanje trga dela še vedno počasnejše od pričakovanj, ocenjujejo v komisiji.

Inflacija bo po ocenah komisije v območju evra letos dosegla 1,5 odstotka, se prihodnje leto znižala na 1,4 odstotka, nato pa leta 2019 dosegla 1,6 odstotka.

Med glavnimi tveganji, ki lahko vplivajo na gospodarske rezultate, komisija izpostavlja geopolitične napetosti, potencialno strožje globalne finančne pogoje in krepitev protekcionističnih politik. Končni razplet lahko spremeni tudi rezultat izstopnih pogajanj z Veliko Britanijo.

Nemško gospodarstvo bo po tokratni napovedi letos zraslo za 2,2 odstotka, prihodnje leto za 2,1 odstotka, leta 2019 pa za dva odstotka. V Franciji naj bi bila rast 1,6-, 1,7- oz. 1,6 odstotna, v Italiji pa 1,5-, 1,3- oziroma enoodstotna.

Evropska komisija Sloveniji napoveduje 4,7-odstotno rast

Iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so sporočili, da gre za podobna pričakovanja, kot so jih v jesenski napovedi gospodarskih gibanj objavili septembra.

Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 4,7-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa 4,0-odstotno. Podobno kot Umar tudi komisija napoveduje, da bo izvoz, spodbujen z okrepljeno rastjo tujega povpraševanja ob izboljševanju razmer v večini glavnih trgovinskih partneric, ostal pomemben dejavnik krepitve gospodarske aktivnosti. Ob krepitvi razpoložljivega dohodka in visokem optimizmu potrošnikov bo nadalje visok tudi prispevek potrošnje gospodinjstev. Višja gospodarska rast glede na 2016 pa bo predvsem posledica večje rasti državnih investicij. Ugodne razmere se odražajo tudi na trgu dela, kjer pa bo v prihodnjih letih na rast zaposlenosti poleg razmeroma nizke stopnje brezposelnosti vse bolj vplivalo zmanjševanje števila delovno sposobnih prebivalcev.

Za evrsko območje Evropska komisija predvideva, da se bo rast gospodarske aktivnosti v letošnjem letu okrepila na 2,2 %, podobno ugodna gibanja pa se bodo nadaljevala tudi v prihodnjem letu. Ključni dejavniki rasti poleg investicij ostajajo zasebna potrošnja, ob ugodnih razmerah na trgu dela, in ugodne gospodarske razmere v svetovnem gospodarstvu.