Gospodarstvo

EK: Slovenija poleg Irske med najbolj prizadetimi

Bruselj, 03. 11. 2009 12.01 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
P.J./STA/D.L.
Komentarji
35

Jesenska gospodarska napoved Evropske komisije je za Slovenijo slabša od majske in pod povprečjem evroobmočja. Je pa komisija napovedala 1,3-odstotno rast BDP v letu 2010. Napovedi Umarja so podobne.

Slovenska in evropska zastava
Slovenska in evropska zastava FOTO: POP TV

Evropska komisija (EK) je v jesenski gospodarski napovedi ocenila, da bo imela Slovenija letos zmanjšanje bruto domačega proizvoda (BDP) za 7,4 odstotka, 6,7-odstotno brezposelnost in 6,3-odstotni javnofinančni primanjkljaj. V prihodnjem letu in v letu 2011 se Sloveniji tako kot nasploh območju evra po napovedi komisije obeta izboljšanje. V Sloveniji naj bi bila rast BDP v letu 2010 1,3-odstotna, v letu 2011 pa 2,0-odstotna.

Povprečni padec BDP v evroobmočju naj bi letos znašal štiri odstotke, prihodnje leto pa naj bi zrasel za 0,7 odstotka.

Jesenska napoved je slabša od majske

Komisija je še maja Sloveniji za letos napovedala krčenje BDP za 3,4 odstotka, tako da so današnje ocene bistveno slabše od majskih, prav tako je Slovenija precej pod povprečjem v območju evra, ki naj bi imelo letos štiriodstotni padec BDP.

Slovenija bo imela letos po napovedih komisije 6,3-odstotni javnofinančni primanjkljaj, prihodnje leto sedemodstotnega, v letu 2011 pa 6,9-odstotnega, medtem ko je komisija maja ocenila, da bo primanjkljaj Slovenije letos 5,5-odstoten, prihodnje leto pa 6,5-odstoten. Komisija je sicer oktobra proti Sloveniji sprožila postopek zaradi prekomernega javnofinančnega primanjkljaja.

Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia
Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia FOTO: Reuters

Brezposelnost v Sloveniji je nižja od povprečja v evroobmočju

Višja od majskih napovedi bo po današnjih ocenah Evropske komisije tudi stopnja brezposelnosti: letos naj bi dosegla 6,7 odstotka, v prihodnjem letu 8,3 odstotka, v letu 2011 pa 8,5 odstotka, medtem ko naj bi bila po majskih ocenah komisije letos 6,6-odstotna, v prihodnjem letu pa 7,4-odstotna. Še vedno je napovedana stopnja brezposelnosti v Sloveniji nižja kot v povprečju v območju evra.

Slovenija je poleg Irske med najbolj prizadetimi državami v evroobmočju

V poročilu o jesenski gospodarski napovedi je Evropska komisija zapisala, da je Slovenija poleg Irske med najbolj prizadetimi državami v območju evra, sledita pa ji Finska in Slovaška. Razmere so najhujše sicer zunaj območja evra, v Estoniji ter Latviji in Litvi, kjer naj bi letos BDP padel za 14 oziroma 18 odstotkov.

Javni dolg Slovenije je pod povprečjem EU

Imamo 70 odstotkov izvoza in če se izvozni trgi zaprejo, kar se je z gospodarsko krizo tudi zgodilo, je seveda tudi pri nas nastal razmeroma velik problem. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar

Javni dolg za Slovenijo v nasprotju z marsikatero drugo državo članico Unije še vedno ni problem, vendar pa se veča. Za letos komisija Sloveniji napoveduje javni dolg v višini 35,1 odstotka BDP, v prihodnjih dveh letih pa 39,2 odstotka oziroma 42,7 odstotka, medtem ko so številke v območju evra v povprečju 78,2 odstotka, 84 odstotkov in 88,2 odstotka.

Napovedi EK podobne Umarjevim

Napovedi EK se ne razlikujejo veliko od jesenske napovedi gospodarskih gibanj urada vlade za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Umar je za letos namreč predvidel 7,3-odstotni padec BDP, v letih 2010 in 2011 pa ob pričakovanem okrevanju zunanjega povpraševanja 0,9- oz. 2,5-odstotno rast. Napovedi so podobne tudi za trg delovne sile. Tako kot EK je tudi Umar predvidel, da bo gospodarska kriza nanj vplivala z zamikom in da bo poslabšanje kazalnikov dolgotrajnejše, kar se bo odražalo v počasni krepitvi potrošnje gospodinjstev.

Ukrepi (za zdaj) pomagajo

Pričakovano okrevanje gospodarstev Evropske unije bo posledica tako okrevanja svetovnega gospodarstva kot tudi obsežnih javnofinančnih ukrepov, ki so jih države članice sprejele za blažitev posledic gospodarske krize. Ker pa bodo ti v prihodnjih letih zaradi postopne konsolidacije javnih financ v določenem obsegu najverjetneje umaknjeni, bo okrevanje gospodarstev postopno in počasno, na kar bo vplivalo tudi nadaljnje poslabšanje razmer na trgu dela, poudarjajo v Umarju.

  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou

KOMENTARJI (35)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

8JASMIN
05. 11. 2009 21.34
Saj imamo tudi najbolj nesposobno vlado v EU, če ne na svetu!!!!!!
Brabus
04. 11. 2009 10.35
Ja, a so v drugih državah EU kaj boljši,pa imajo kapitalizem že 100 let,ampak najboljše je kazat na tamale,da nas potem lahko štrafajo.
laufer
04. 11. 2009 09.11
Moderni direktorji brez pameti so enakovredni izvoznim učinkom slovenskih diplomatov! Predsednik Clinton bi moral še večkrat srečati Pahorja, vendar ne vem če bi kaj zaleglo, ker Pahor ne posluša ampak se hvali s svojo modrostjo, ki bi lahko razbistrila um Clintonu! ŽALOSTNO!
Frorchy
03. 11. 2009 20.30
Še dobro da je vlada podala tako dobre protiukrepe proti recesiji in predvsem tako hitro.
dejkometod
03. 11. 2009 19.31
Kdo pa je kriv za tako situacijo. Lepo prosim. Davkoplačevalci?
hrcekmuri
03. 11. 2009 19.09
BILA JE SKLENJENA POGODBA ZA DRUZBENI SEKTOR-PA KAJ-PRICAKUJEMO NADPOVPRECNO GOSPODARSKO RAST-CE VERJAMETE V BOZICKA
Jurij Šlajnar
03. 11. 2009 18.27
Sedanja oblast ni bila dovol zrela za spopad s krizo, ki je zajela celoten razviti svet. Če se spomnimo, še resnejšega programa niso predstavili na volitvah. Takrat so se raje ukvarjali s Patrijo in podobnim...namesto da bi v tem času že imeli tudi B plan za najhujši scenarij v katerem smo se sedaj znašli. Gopodarstveniki so opozarjali, da nas najhuje čaka šele jeseni, naši politiki pa so nas slepili že konec pomladi, ko naj bi se Slovenija že rešila krize in recesije. Ne smemo pozabiti tudi kam je šel ves denar in kaj se je z njim financiralo (4je protikrizni ukrepi)...financiralo se je slabe kredite in naše tajkunćiče, namesto da bi se pomagalo takrat še zdravemu gospodarstvu in pa predvsem nam potrošnikom. Na koncu pa si ne predstavljajo, da bi dvignili minimalno plačo na 600€...JAZ PA SI NE PREDSTAVLJAM KAKO NAJ PREŽIVIM S 400€!!!
fleks
03. 11. 2009 18.26
hehhehe pa smo si mislili kako nam bo boljše v evropi
pirahna
03. 11. 2009 17.16
Slovenija je poleg Irske med najbolj prizadetimi-to je pa darilo sedanje vlade,ki je totalni poden od podna
tim.slum
03. 11. 2009 16.21
@Titus01 @bnam 2707 Naj bo zagovornikom Pahorja všeč ali ne, Slovenija je imela pred krizo zelo dober položaj. Tako dobrega,da je vlada očitno zaspala (se še spomnite izjav Križaniča, kriza SLO ne bo zelo prizadela ) Stvari je potrebno gledati primerjalno in tu so nas vsi prehiteli. Ob tem pa niti ni pomembno ali je za ugodne reziltate pred krizo zaslužen Janša ali pa splet okoliščin; dejstvo je da so razmere sedaj slabo, od vlade pa namesto ukrepov le sprenevedanja. Npr. Križanič: ukrepi (bančna kreditna shema) prijemljejo.
Adolph
03. 11. 2009 15.49
Pred par tedni so vsi trobili ,da hvala bogu Slovenijo ni tako prizadeta kot ostala EU ker so zelo pametno gospodarili .in tako naprej. . . . .In danes vlece drugi veter . . . .
deloholik
03. 11. 2009 15.45
važno, da je sedaj za slovenijo reševanje mejnega spora s hrvaško največja prioriteta...koga pa zanimajo te statistike,,,
dejkometod
03. 11. 2009 15.16
Kdo pa je kriv za to. Povprečni državljani? Tolkiko dajemo , toliko nam "požerejo".Zmanjšati je treba davek na plače in omogočiti normalno življenje. Da. Davki se morajo zmanjšati.
Skopušnik
03. 11. 2009 15.05
Točno tako ja, prizadetimi....
M-teorija
03. 11. 2009 15.01
P.S politične volje kot tudi spretnosti.
M-teorija
03. 11. 2009 14.57
Škoda , da se zdaj vrtimo samo okoli Mencigerja, ker tako ali tako ni le on opozarjal na prihajajočo krizo. Pravzaprav, če malo posplošim, je le tedanja vladajoča garnitura vse zanikala. alter2 Res je Tudi JJ je hotel izvesti "Damjanove" reforme.Vendar je bil neuspešen bolj zaradi pristopa in načina komunikacije s sindikati in takratno opozicijo. Namesto da bi vstrajal in iskal kompromise ter rešitve je raje mislil na "stolček". Normalno je , da vsake nove spremembe zbujajo strah in odpor, vendar je za njegovo izpeljavo potrebno več politične volje, kot pa so jo takrat pokazali. Na žalost zaradi omahljivosti takratnega vodstva, je bila zamujena najugodnejši trenutek za spremembe.
reess
03. 11. 2009 14.56
Kaj pravijo, da je 6.7% brezposelnost pa nas bo kmal krepko čez 100000 na zavodih, da neomenjam tiste , ki jih je zavod na tako al drugačno finto IZBRISAL iz registra brezposelnih odvzel vse socialne transferje, pa, da je še blizu 50000 ljudi, ki jim plače financira država, da so stavke že skoraj vse povsod, da v večini firem ljudje delajo za 370€ in celo manj, da jih ponekod čakajo še mesece, da dobijo plače , da medtem , ko drugi kasirajo jih vse več ljudi nima niti za hrano gospodarstvo se nam dobesedno sesuva v prah, nobeden pa ne naredi čisto nič od vodilnih nas pa samo špajo po domač povedan s suhoparno in prirejeno statistiko in praznimi obljubami- BANDA HUDIČEVA !!!!!!!!!!
Boyhazard
03. 11. 2009 14.52
Ni čudno, če vlada deli denar tistim ki ga tako ali tako imajo. Če bi ga razdelili med narod bi porabili manj in še večji učinek bi dosegli.
Titus01
03. 11. 2009 14.46
@alter2 Tiste reforme bi povzročile še slabše stanje: Padec socialne varnosti po vzoru baltskih držav, ki so še na slabšem od nas.
Titus01
03. 11. 2009 14.45
@alter2 V bistvu je. Opozarjal je, da obseg zadolževanja (kar je sprožilo krizo) ne more na dolgi rok rasti hitreje od agregatov, na katerih temelji. Glede finančnih institucij pa: To še vedno trdi in ima prav. Gre za pojav t.i. finančnega poglabljanja, ko se finančni sektor z različnimi nenavadnimi finančnimi instrumenti (ki dolgoročno niso vzdržni) razširi. Ravno to postopanje tujih finančnih institucij je povzročilo krizo. S tega vidika ima Mencinger popolnoma prav. Krize naš finančni sektor ni neposredno povzročil. K nam se je "samo" uvozila: V realni sektor prek padca povšraševanja, v finančni sektor pa zaradi bankirjev, ki so si z veseljem sposojali poceni denar v tujini in kupovali tuje finančne instrumente. Zdaj imajo zaradi krize težave z vračanjem posojil, obveznosti pa so ostale. To, glede česa je Mencinger trdil, da "nihče ni vedel," je zapletenost finančnih instrumentov: Nihče ni natančno vedel, kaj prodaja in kupuje, samo da naj bi bilo varno in da naj bi prinašalo visoke donose. In jih tudi je - do zloma.