''Skupina Gorenje je v prvem četrtletju letos ustvarila 14,7 milijona evrov izgube, konsolidirani prihodki od prodaje pa so znašali 286,6 milijona evrov, kar je za 5,6 odstotka manj kot v istem obdobju lani,'' so sporočili iz Gorenja.
Kot je povedal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, je letošnje leto izjemno težko, z močnim zniževanjem obsega poslovnih aktivnosti pa Gorenje deli usodo podjetij v panogi gospodinjskih aparatov. Največji delež k znižanju prihodkov je prispevala prodaja v Ukrajini, Rusiji, Romuniji in na Hrvaškem, za te trge je značilna tudi slaba likvidnost in povečano kreditno kreganje.
Po njegovi oceni je na četrtletno izgubo vplivala predvsem prehodna neprilagojenost procesne strukture in njenih stroškov na znižani obseg prodaje, zaostajanje znižanja stroškov materiala glede na padec prodaje in slabšanje pogojev v finančnem delu poslovanja. Za nevtraliziranje negativnih učinkov krize so vse aktivnosti Gorenja letos osredotočene na tri cilje: zagotavljanje prostega denarnega toka, krepitev tržnih deležev in ohranjanje produktivnih delovnih mest.
Član uprave in delavski direktor Drago Bahun je napovedal, da bo s 1. julijem od 600 do 800 delavcev šlo na čakanje, za njihove plače bo država prispevala 50 odstotkov denarja, Gorenje pa 35 odstotkov. Med čakanjem na delo se bodo ti delavci tudi izobraževali. Na čakanju pa so lahko največ pol leta, ta vladni protikrizni ukrep pa bo veljal leto dni. Za sporazumno prekinitev delovnega razmerja se je odločilo 150 delavcev.
Bahun je pojasnil, da letos v matični družbi Gorenje, ki zaposluje čez 5000 delavcev, število zaposlenih zmanjšujejo za desetino. Že prihodnji teden bodo delavci lahko koristili dopuste, na 14-dnevni kolektivni dopust pa podjetje odhaja v drugi polovici julija. "O vseh ukrepih se sproti dogovarjamo s sindikatom in svetom delavcem," je še zatrdil Bahun.
KOMENTARJI (112)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.