Bo Južni tok rešil težave?

Iz Geoplina, ki slovenski trg oskrbuje z zemeljskim plinom, so sporočili, da stanje dobav iz Rusije ostaja nespremenjeno, kar pomeni, da je Slovenija že enajsti dan brez ruskega plina. Direktor Alojz Stana je ob tem zagotovil, da oskrba vseeno ostaja nemotena, saj družba izkorišča tudi druge vire. Od danes naprej bodo tako zemeljski plin lahko uporabljali tudi odjemalci, ki so zdaj uporabljali nadomestni energent, razen pogodbeno prekinljivih odjemalcev. Še vedno pa pozivajo k racionalni rabi, čeprav upajo, da se bo zaradi otoplitve dnevna poraba nekoliko zmanjšala. "Geoplin tudi pričakuje, da bo ruski partner pojasnil razloge višje sile, ki naj bi preprečevali nadaljnje dobave zemeljskega plina iz Ruske federacije," so še zapisali.

'Intenzivirali bomo pogajanja'

Prav v času plinskega mrka je Slovenijo obiskal predsednik uprave ruskega Gazproma Aleksej Miller, ki pa je uradno pri nas zaradi dogovarjanj o gradnji plinovoda Južni tok, katerega del bi potekal tudi čez slovensko ozemlje. Najprej se je sestal s premierjem Borutom Pahorjem, ministrom za gospodarstvo Matejem Lahovnikom in v. d. direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janezem Kopačem, pozneje pa še s predsednikom Danilom Tükom.

Türk meni, da je projekt Južni tok za Slovenijo strateškega pomena, zato je treba čim prej razjasniti odprta vprašanja in sprejeti ustrezne odločitve. Z omenjenim plinovodom bi postala postavitev plinskih terminalov blizu slovenske obale nesmiselna, naša država pa bi si z njim zagotovila energetsko varnost, je prepričan.

"Potrudili se bomo, da najdemo takšne rešitve, ki bodo v interesu obeh strani. Če slovenski strateški interesi ne bodo upoštevani, potem sporazuma ne bomo podpisali," pa je zatrdil Lahovnik. "Pospešena dinamika je dogovorjena, težko pa komentiram, ali bo prišlo do sporazuma ali ne," je dodal. Če bodo dogovor vendarle sklenili, bo Lahovnik kot resorni minister vladi predlagal, naj izreče stališče o sporazumu, ki ga mora nato ratificirati še državni zbor.

Pahor: Slovenija je nezadovoljna

Slovenija je Millerjev obisk izkoristila tudi za pogovor o reševanju plinskega spora. Premier Pahor je Millerju izrazil nezadovoljstvo zaradi motene oskrbe in izrazil pričakovanje, da se spor med Rusijo in Ukrajino čim prej reši. Dejal je še, da Slovenija in ostale članice EU ne morejo biti razsodniki in ne talci nerešenih vprašanj med Rusijo in Ukrajino, Slovenija pa bi raje od zagotovil videla, da bi plin znova začel nemoteno pritekati. "Ta zgodba nas uči, da moramo zmanjševati svojo energetsko učinkovitost samo od enega vira," pa je poudaril Lahovnik.

Gazprom bo začel z dobavo plina zahodni Evropi takoj, ko bo Ukrajina odpravila blokado, odgovarja Miller. Kljub temu da je nekdo v Ukrajini očitno preprečil sklenitev dolgoročne pogodbe med Gazpromom in Naftogazom, bo Gazprom nadaljeval pogajanja s sosedo Rusijo, je dodal.

Kaj je Južni tok?

Južni tok je le eden od dveh projektov, s katerima se želijo Rusija in evropske države izogniti krizam, ki jih zaradi spora med Rusijo in Ukrajino doživljamo skoraj vsako leto. Trasi obeh plinovodov zato potekata južno od Ukrajine.

Prvi plinovod pod imenom Nabucco skupaj načrtujejo evropska naftna podjetja pod vodstvom avstrijskega ÖMV. Njegova trasa je že določena, iz Azerbajdžana preko Turčije, Bolgarije, Romunije in Madžarske do Avstrije. Ta plinovod bi torej potekal mimo naše države.

Drug projekt pa je italijansko-ruski Južni tok. Iz Turčije bo potekal prek Bolgarije in Srbije na Madžarsko, od tu naprej pa njegova trasa še ni določena. Možnosti sta dve, bodisi preko Avstrije ali Slovenije. Slovenska vlada bi rada videla, da plinovod z odcepom potuje po našem ozemlju, s čimer bi se izognili morebitnim novim plinskim krizam.