Vlada bo slovensko izhodno strategijo sprejela predvidoma do konca januarja, je po današnjem srečanju skupine ministrov za pripravo te strategije povedal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Stališče do predloga ukrepov, ki ga je podala opozicijska SDS in bo o njem govora na izredni seji DZ, bo sicer sprejela v torek. 

(Foto: Blaž Garbajs)

Gaspari je sicer v zvezi z izhodno strategijo poudaril, da ta praviloma ne bo seštevek ukrepov, ki se bodo sprejeli z namenom za izhod iz krize, temveč v bistvu usmeritev za delo vlade v prihodnjem obdobju. "Bolj kot število ukrepov, katerih koli in kogar koli, je pomembno, kaj so osnovne usmeritve. Zaradi tega naši razgovori tečejo dlje časa," je povedal in dodal, da bodo v naslednjih mesecih v DZ začeli prihajati zakoni, ki bodo pomenili uresničitev strategije.

Do predloga ukrepov za izhod iz krize, ki so ga pripravili v največji opozicijski stranki SDS se bo vlada, tako Gaspari, opredelila v torek. Prvi pregled po ministrovih besedah kaže, da so ti v marsičem podobni vladnemu razmišljanju, pač pa se opozicijski predlog razlikuje v eni bistveni točki: "Želja po dodatnih davčnih olajšavah v njihovem gradivu namreč ni utemeljena z zelo jasno definiranimi prihranki, ki bi šli na odhodkovni strani."

V vladi enotno stališče

Znotraj vlade je po Gasparijevih besedah enotno stališče, da je nemogoče neuravnoteženo obravnavati dva pomembna stebra strategije, od katerih eden omogoča povečanje prodornosti slovenskega gospodarstva, drugi pa ob tem zagotavlja ohranitev socialne kohezivnosti. Pri usklajevanju teh dveh polov je zato pomembno, kako se zastavi posamične ukrepe.

Gaspari ob trenutni makroekonomski fiskalni situaciji poudarja, da je pomembno, da se zavre nadaljnjo rast javnih izdatkov, ne povečuje davčnih obremenitev, se z razpoložljivimi mehanizmi ustvari pogoje za čim bolj učinkovito porabo evropskih sredstev za razvojne namene ter se v okviru socialnega sistema dejansko poskuša razpoložljiva javna sredstva spraviti do tistih, ki jih dejansko potrebujejo. Glede črpanja evropskih sredstev je Gaspari dejal, da se je preteklo leto končalo s približno 150 milijoni evrov neto presežka v razmerju med vplačanimi in pridobljenimi sredstvi iz evropskega proračuna. "Rezultat bi bil lahko še boljši, pa vendarle je bistveno boljši od preteklih let, ko je bil rezultat negativen," pravi Gaspari.

Pri vsem tem minister še izpostavlja, da vlada ne glede na težave, ki so prisotne, vztraja pri dveh ukrepih, ki sta začela veljati s 1. januarjem. Eden je znižanje davčne stopnje za davek od dohodkov pravnih oseb še za odstotno točko, drugi pa hitrejše vračilo preveč izplačanega DDV. Slednje prinese enkratno likvidnostno izboljšanje tistim, ki so zavezanci za plačilo DDV, za približno 200 do 250 milijonov evrov.

Zmanjšanje odhodkov v državni upravi

Gaspari še poudarja, da bodo vlada in ministri ponovno preverili svoje odhodke in jih primerno zahtevam vlade v naslednjem mesecu tudi prilagodili. Glede minimalne plače se je vlada po Gasparijevih besedah odločila za metodo, ki je ta trenutek tudi fiskalno razmeroma manj obremenjujoča, torej s t.i. dodatno splošno olajšavo. "Problem pa bo v bodoče in tega se morajo zavedati tudi socialni partnerji, da to ne pomeni samodejno prilagajanja tudi vseh drugih plačnih razredov v nadaljevanju."