Davčni inšpektorji pri nadzoru blagajniškega poslovanja v zvezi z izpolnjevanjem novih zahtev za računalniške programe in elektronske naprave za izdajanje računov med drugim ugotavljajo številne nepravilnosti. Te, kot pojasnjujejo na davčni upravi, pomenijo, da ''zavezanci davkov, ki so jih zaračunali potrošnikom, ne bodo plačali''.
Izdaja večkratno kopijo istega originalnega računa
Nekaj primerov nepravilnosti so objavili na spletni strani Dursa. Ena izmed njih je, da zavezanec izdaja večkratne kopije istega originalnega računa. Zavezanec za določeno opravljeno prodajo blaga ali storitev v istem dnevu izda originalni račun le enkrat, in sicer za prvo prodajo takšnih storitev ali blaga tisti dan, nadaljujejo s pojasnilom na Dursu. Za vse nadaljnje istovrstne prodaje blaga oziroma storitev nato izdaja kopije originalnega računa, čeprav bi moral za vsako storitev izdati nov račun – torej, čas na računu mora ustrezati dejanskemu času izdaje računa.
Na spletni strani Dursa so zapisali, da tako vsi kupci prejmejo račune z isto številko in isto vsebino, kot jo je imel originalni račun. Zavezanec ima za različne in najpogostejše kombinacije blaga in storitev, ki jih z računi zaračunava, pripravljene predloge, ki jih nato uporablja za izdelavo in izdajo kopij računov. Zavezanec posledično v dnevnem iztržku evidentira le promet na podlagi originalno izdanih računov, medtem ko prodaje na podlagi kopij računov ne evidentira v dnevni iztržek, opisujejo nepravilnost na Dursu.
''Stanje odprte mize'' in brez podatkov o izdajatelju računa
Med nepravilnosti se šteje tudi to, če zavezanec za prodajo blaga oziroma storitev ne izda računa, ampak izda dokument z drugim nazivom – primer ''Stanje odprte mize''. Na Dursu so ugotovili, da zavezanci takšnih dokumentov ne vključijo v dnevni iztržek in jih ob koncu delovnega dne pobrišejo. Poudarili so, da mora zavezanec za prodano blago izdati račun oziroma da mora biti na dokumentu nedvoumno navedeno, da gre za račun.
Nepravilnost, ki jo pogosto zagrešijo zavezanci za plačilo davka, je tudi ta, da na račun ne izpišejo podatkov o izdajatelju računa. Tako želijo zavezanci onemogočiti identifikacijo izdajatelja računa in se izogniti morebitnemu inšpekcijskemu nadzoru, v primeru, da potrošnik račun preko MMS-sporočila posreduje na davčno upravo v kontrolo, so razložili na Dursu in opozorili, da mora izdani račun vsebovati najmanj podatke o imenu in naslovu izdajatelja računa. Če je izdajatelj računa zavezanec za DDV, pa mora na računu navesti še svojo identifikacijsko številko za DDV.
Potrošniki lahko na podobne nepravilnosti Durs opozorijo z MMS-sporočilom, ki ga pošljejo na številko 051 241 241, s poslano prijavo na elektronski naslov prijave.durs@gov.si ali z ustno prijavo na anonimni telefon 080 30 60. Durs lahko obvestite tudi o primerih, ko vam račun za blago ali storitev sploh ni bil izdan.
KOMENTARJI (144)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.