Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je iz rok predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušana Semoliča prejel 47.000 podpisov na zahteve po dvigu minimalne plače na 600 evrov neto in umiku najbolj spornih delov predlagane pokojninske reforme.
Kot je znano, so sindikati na delavskih demonstracijah 28. novembra zahtevali dvig minimalne plače na 600 evrov neto. Nasprotovali pa so tudi napovedani pokojninski reformi, predvsem dvigu najnižje starostne meje za polno pokojnino na 65 let, ter izenačitvi upokojitvenih pogojev za moške in ženske.
Po sestanku je Semolič povedal, da so s predajo podpisov izrazili trdno odločenost, da se v socialnem dialogu izborijo za dvig minimalnih plač. Zatrdil je, da čas ni zaveznik ljudi, ki prejemajo minimalno plačo (431 evrov) ali malenkost več. "Mudi se," je bil jasen. Po podatkih sindikatov več kot 150.000 delavcev namreč prejema nekaj več kot 500 evrov neto plače, prag revščine pa je po izračunih ministrstva za delo pri 562 evrih.
Nasprotujejo tudi pokojninski reformi
V sindikatih sicer obenem nasprotujejo tudi napovedani pokojninski reformi, predvsem dvigu najnižje starostne meje za polno pokojnino na 65 let, ter izenačitvi upokojitvenih pogojev za moške in ženske. Sindikati so prepričani, da bi moral biti glavni kriterij za upokojitev delovna doba in ne starost, kar je danes ponovil tudi Semolič.
Svetlik je medtem izrazil zadovoljstvo, da so s Semoličem in Milošem Utrošo, sekretarjem ZSSS, v pogovorih ugotovili, da vsi vidijo podobne težave.
Izhodišča se sicer razlikujejo, vlada tako išče rešitev, kako bi v čim krajšem času brez škodljivih ekonomskih posledic dvignila minimalno plačo na raven minimalnih življenjskih stroškov in ne na 600 evrov, a pri nobenem vprašanju se pogajanj ne zavrača, oba partnerja pa sta odločena, da se v najkrajšem možnem času zaključijo pogajanja o obeh perečih temah. Pri minimalni plači je to lahko zelo hitro, pri pokojninski reformi pa bo razprava daljša.
Vlada po zagotovilih Svetlika tudi razume stališča sindikatov, da bi moral biti pri pokojninski reformi večji poudarek na delovni dobi kot na razvitosti.
Semolič je posebej poudaril pomen petkove seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), na katerem bo vlada prvič predstavila predlog novega zakona o minimalni plači. Prav seja ESS bo po njegovem mnenju lakmusov papir tega, kam vodi socialni dialog, še posebej veliko pa pričakujejo od vlade kot posrednika med delodajalci in delojemalci. Če se bo izkazalo, da dialog ni produktiven, pa je Semolič posvaril pred poglabljanjem delavskega nezadovoljstva, ki se kaže v stavkah po podjetjih in panogah, omenil pa je tudi možnost referenduma o pokojninski reformi in splošne stavke.
'Breme se lomi le na delavcih'
Predsednica Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) Lidija Jerkič pa je v današnjem odprtem pismu premierja Boruta Pahorja pozvala k takojšnjem ukrepanju, da bi delavci lahko preživeli krizo. ''Preostane nam seveda tudi ulica, z nami ali brez nas, pa vendar za razliko od nekaterih politikov, v tem ne vidimo rešitve,'' je zapisala Jerkičeva.
Jerkičeva je izrazila prepričanje, da bi bila skupna volja za veliko skromnost na strani zaposlenih, če bi vedeli, da to delamo vsi. ''Tako pa se breme lomi le na delavcih, ostali pa menjajo položaje. Pozdravljamo prilagajanje javnega sektorja dejanskim možnostim in na podlagi dialoga s partnerji, pozdravljamo zniževanje neprimerno in neokusno visokih plač in odpravnin, pozdravljamo obe pomoči delodajalcem (subvencioniranje), pozdravljamo poskuse za spremembo zakona o delitvi dobička (s pripombami), a mnogo je še stvari, ki jih je nujno urediti.''
Višja minimalna plača in davčna razbremenitev plač delavcev sta ukrepa, ki jih je po njenih besedah mogoče izvesti. Pri tem pa v SKEI zahtevajo, da se davčne razbremenitve odrazijo na višjih neto plačah delavcev, ne le manjših stroških delodajalcev. ''Ne dopustimo si, da se ponovi napaka zakona o subvencioniranju delovnega časa, ko subvencij nekateri niso uporabili za nadomeščanje izpada plač delavcem,'' pravi Jerkičeva.
V SKEI Pahorja še pozivajo, da v celoti vendarle odločno ukrepa zoper ''vse ekscese in nepravilnosti, ki se v tej državi dogajajo in ki jih spremljamo z veliko mešanico osuplosti, prizadetosti, nemoči in ogorčenja na eni strani in velikega občutka krivičnosti in neenakosti: nepojmljive odpravnine, divja privatizacija, izčrpavanja podjetij, uzurpacija položajev''.
KOMENTARJI (29)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.