Gospodarstvo

Finančni analitik: 'Prilagoditev ponudbe zna biti boleča, tlakovana z bankroti najšibkejših členov'

Ljubljana/Tokio/Washington, 18. 01. 2016 11.05 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
N.Š.K./STA
Komentarji
85

Cene nafte brent so najnižje v zadnjih 12 letih. Tolikšnih presežkov nafte na trgu še nismo imeli, na drugi strani pa je povpraševanje po nafti zaradi upočasnjene rasti globalne ekonomije že dlje časa šibko. Slovenski finančni analitik opozarja, 'da zna biti prilagoditev ponudbe boleča in tlakovana z bankroti najšibkejših členov'.

Cena nafte je na podlagi povečanja zalog v ZDA in uveljavitve jedrskega dogovora med Iranom in svetovnimi silami dosegla najnižjo vrednost v zadnjih 12 letih. Nafta brent je namreč padla že pod 28 dolarjev (25,7 evra) za 159-litrski sod. Tolikšnih presežkov nafte na trgu še nismo imeli, na drugi strani pa je povpraševanje po nafti zaradi upočasnjene rasti globalne ekonomije že dlje časa šibko.

Analitiki pričakujejo, da se bodo zaloge nafte prihodnji dve leti še povečevale, zaradi česar bodo cene nafte še lep čas rekordno nizke. K povečanju zalog bo zagotovo precej prispeval tudi Iran po odpravi nekaterih sankcij. Po poročanju tujih finančnih medijev, naj bi imel Iran okoli 30 milijonov sodčkov nafte shranjenih na svojih tankerjih v Perzijskem zalivu.

Cene severnomorske nafte brent so se spustile pod 28 dolarjev za 159-litrski sod.
Cene severnomorske nafte brent so se spustile pod 28 dolarjev za 159-litrski sod. FOTO: Thinkstock
Izvršni direktor HSBC Stuart Gulliver je dejal, da predvideva, da se bodo cene surove nafte v letu dni ustalile med 25 in 40 dolarji (med 22,9 in 36,7 evra). "Največje proizvajalke nafte trenutno dnevno proizvedejo od 2 do 2,5 milijona sodčkov nafte viška, zato je ključno vprašanje, kako dolgo bodo nadaljevale s takšno napovprečno proizvodnjo," je dejal Gulliver na finančnem forumu v Hongkongu.

Slovenski finančni analitik: Vsak večji šok na trgu nafte na koncu ne vpliva dobro na gospodarstva

Kaj padanje cen nafte pomeni za svetovno gospodarstvo, smo povprašali borznega posrednika v družbi ALTA Invest Saša Stanovnika, ki je dejal, da vsak večji šok na trgu nafte na koncu ne vpliva dobro na gospodarstva in posledično tudi ne na kapitalske trge. "Kakšna je povezava, je odvisno od tega, ali gre v našem primeru za padec cen nafte zaradi presežne ponudbe ali pa tudi zaradi ohlajevanja rasti povpraševanja. Prvo ima le posredne negativne posledice na ostale panoge, drugi dejavnik pa je bistveno bolj zaskrbljujoč. To je tudi eden izmed razlogov za trenutno globalno korekcijo – ugibanje, koliko je razlogov tudi na strani povpraševanja," pravi Stanovnik, ki opozarja, da naj bi bila cena nafte v prvi polovici leta še naprej na udaru, predvsem zaradi presežne ponudbe. "Pri čemer seveda ne pomagajo napovedi o večjem izvozu s strani Irana, namreč za 500.000 sodčkov na dan. Toda ponudba se slej ko prej prilagodi, zato pričakujemo stabilizacijo cen nafte do sredine leta in boljši zaključek leta." 

Finančni analitik Sašo Stanovnik.
Finančni analitik Sašo Stanovnik. FOTO: POP TV

"Toda prilagoditev ponudbe zna biti boleča, tlakovana z bankroti najšibkejših členov z vidika podjetij, obenem pa se težko pričakuje močan odboj, zato bodo posamezne države izvoznice nafte še nekaj časa trpele. Tu pa je seveda vprašanje, ali bodo v vmesnem času ti najšibkejši členi okužili tudi okoliška podjetja in gospodarstva," pravi Stanovnik.

Azija je v tem trenutku težavna predvsem zaradi vprašanja, koliko se bo ohladila gospodarska rast Kitajske in s tem Azije. Nizke cene nafte so tako bolj simptom težav Kitajske kot pa vzrok. Borzni analitik Sašo Stanovnik

Povsem logično je, da imajo trenutno največje težave države, kjer je višina izvoza odvisna od nafte oziroma cene nafte, s tem pa tudi njihova plačilna bilanca ter državni proračun, pravi Stanovnik. "Nižje cene nafte pomenijo, da prihaja do makroekonomskih težav v teh državah, še posebej, če se gospodarstva niso uspela diverzificirati. Dober primer take države je Rusija, številne države na Bližnjem Vzhodu, bolečino zaradi nizkih cen surovin, ne samo nafte, čuti tudi Brazilija itd. Upad aktivnosti v teh državah pa posredno lahko nato vpliva tudi na njihove glavne trgovinske partnerje. In tako se težave širijo," pojasnjuje Stanovnik in dodaja: "Dodatno težavo nižjih cen nafte predstavlja dejstvo, da velik del svetovnih podjetniških investicij, celo dobra tretjina, izhaja iz dejavnosti nafta in plin ali surovinskih podjetij. Če se zaradi nizkih cen nafte (in surovin) te investicije začnejo rezati, potem logično slej ko prej lahko trpi celotna veriga. Najprej seveda podjetja, ki izdelujejo mehanizacijo za naftna podjetja, hitro pa se lahko pozna tudi na bankah, ki projekte financirajo in lahko posledično zabeležijo slabe kredite."

Iran je danes v skladu z načrti naročil povečanje proizvodnje nafte za 500.000 159-litrskih sodov dnevno. Poteza sledi sklenitvi dogovora z zahodnimi državami, kar omogoča umik sankcij proti Teheranu. Iran trenutno proizvede 2,8 milijona sodov nafte dnevno, izvozi pa nekaj več kot milijon sodov.

Padec cen nafte je zadal hud udarec energetskim družbam. "MSCI Energy je tako v USD v letu 2015 upadel za 24,5 odstotka, pa že leto 2014 ni bilo najbolj ugodno z 15,7 odstotnim padcem," pravi Stanovnik in dodaja, da po logiki fundamentalno sledi industrijska panoga. "Zaradi skrbi glede cen nafte oziroma, kaj lahko tako močan padec implicira (bodisi neposredno močno ohlajevanje povpraševanja oziroma gospodarske rasti bodisi posredno ohlajevanje preko finančnih kriz v državah, ki so odvisne od izvoza surovin in nafte), pa je trenutno za stabilizacijo cen delniških indeksov treba najprej doseči stabilizacijo cen nafte. Vsaj vlagatelji trenutno gledajo tako na povezanost obeh trgov," pravi.

Na vprašanje, kako (če sploh) vse to vpliva na slovenski trg, pa Stanovnik odgovarja: "Če se nadaljuje globalna delniška korekcija, ki je, kot rečeno, povezana tudi z skrbmi glede dogajanj s cenami nafte, temu težko ubeži tudi domači slovenski delniški trg. Vlagatelji se namreč v primeru večjih korekcij zatekajo k bolj tradicionalnim defenzivnim trgom."

Kateri so pozitivni učinki?

Nizke cene nafte imajo tudi pozitivne učinke, in sicer z vidika boljše kupne moči gospodinjstev, ki bodo manj potrošila za ogrevanje in transport, pojasnjuje Stanovnik in dodaja, da se tudi številne panoge oziroma podjetja iz njih lahko srečajo z nižjimi operativnimi stroški. Tako so lahko manjši stroški transporta ter stroški posameznih vhodnih surovin. "Konec koncev pa imajo, vsaj v Evropi, zaenkrat veliko koristi državni proračuni, saj so cene nafte padle bolj kot cene pogonskih goriv v zameno za porast deleža trošarin, dajatev in davkov. Je pa tudi res, da vse to velja kratkoročno oziroma pod predpostavko, da se zaradi nižjih cen nafte ne pozna na splošni ohladitvi svetovnega gospodarstva in s tem povpraševanja. To pa je trenutno največja bojazen, ki se tudi odseva na kapitalskih trgih," še pravi Stanovnik.

Azijske borze še naprej v rdečih številkah

V Hongkongu se je indeks Hang Seng znižal za 1,06 odstotka. Rast pa je bilo opaziti v Šanghaju, kjer se je osrednji indeks okrepil za 0,44 odstotka. Za optimistično vzdušje so poskrbeli ugodni podatki z nepremičninskega trga.

Po petkovem padcu se tečaji delnic na borzah v Aziji znižujejo tudi danes. Zaradi še naprej padajočih cen nafte in zaskrbljenosti spričo kondicije kitajskega gospodarstva vlagatelji iščejo varnejše naložbe in prodajajo delnice. Na vodilni azijski borzi v Tokiu se je indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, znižal za 1,20 odstotka in trgovanje končal pri vrednosti 16.955,57 točke.

V Južni Koreji je osrednji borzni indeks Kospi izgubil 0,02 odstotka vrednosti, avstralske delnice pa so se pocenile v povprečju za 0,74 odstotka. Na Tajvanu se je osrednji indeks zvišal za 0,63 odstotka.

Zaradi vztrajnega padanja cen nafte so se pocenile predvsem delnice energetskih družb. V Sydneyju se je tako panožni indeks znižal za približno tri odstotke, delnice nekaterih energetskih družb, kot sta Liquefied Natural Gas in Oil Search, pa tudi za pet odstotkov.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (85)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Ov3r9000
19. 01. 2016 17.38
Kitajski trg je v zelenih številkah .
Frane Šajn
19. 01. 2016 13.14
+1
In prav je tako, ponudba električnih avtomobilov bo upam vse večja in cenovno dostopna!
ni_mi_vse_eno
19. 01. 2016 13.04
+3
več kot polovico cene goriva gre v proračun in še bencinski cent so si izmislili, da bomo lahko odplačali dolgove Adriji. Gradimo CESTE V OBLAKIH.
Frane Šajn
19. 01. 2016 13.15
+3
To pokriva tajkunske kraje, ki so se zgodile od 1991 do danes.
ni_mi_vse_eno
19. 01. 2016 13.01
+2
Dokler je nafta poceni gospodarstvo raste, ker si lahko privošči obilo energije zelo poceni. Problem bo, ko bo nafta spet čez 100$, takrat bo hitro naslednja kriza.
U4
19. 01. 2016 10.57
+2
Me zanima od kod bo nasa drzava pokrila te izpade dohodka. Ta analitik pa itak vse ve, kakor vsi ostali, dokler jih kaj ne preseneti.
Kollerik
19. 01. 2016 08.34
+2
ta sistem je gnil
Frane Šajn
19. 01. 2016 13.18
+1
Mi, ki ga trpimo pa že razpadamo saj smo sami tako hoteli!
nikhrast
18. 01. 2016 17.16
+2
A ni Slovenija srećna, nima nafte, naftne korporacije ne odpuščajo delavce kot drugje po svetu, poglej Škotsko, Norveško, Kanado... V Kanadi so v zadnjih mesecih odpustili 35 tisoč delavcev v naftni industriji, nafte pa zadost, ne vedo kam z njo.
Kollerik
19. 01. 2016 08.33
+3
Slovenija ima srečo. Ima VODO in gozdove. Vendar ni skupne pametne strategije, kako s tem bogastvom naprej. Ko se bomo zbudili, bo že vse v rokah tujih korporacij.
User112003
18. 01. 2016 16.35
+0
Pravilno! Še oderuška država bi morala malo manj vzeti! Ka bi lepo zaživeli, cene vsega bi mal padle, prevoz ravno tako =) Dobr da zdj še Iran nima sankcij več, bo še več nafte!
maajde
18. 01. 2016 15.33
+8
Če bo kdo bankrotiral, je to potem slovenska država. Itak si jemlje prevelik kos pogače.
User112003
18. 01. 2016 16.36
+4
zate ni bankrot 2 miljona prebivalstva dolžna 35+ miljard pa vsak let več?
ni_mi_vse_eno
19. 01. 2016 13.02
brabusednet
18. 01. 2016 15.26
+2
No zdaj bi lahko bil cestni cent vsaj 40 centov.
mikitr
18. 01. 2016 15.14
+2
Najbrž je res ,da lahko začne izvoz trpeti,je pa tudi res ,da smo drago plačevali blagostanje v nekaterih državah(pa je nižjega sloja,v glavnem je išji sloj bogatel v neskončnost)
Carrasco
18. 01. 2016 15.00
+2
kmalu se bo zgodilo tudi v Sloveniji
AlternativeFacts
18. 01. 2016 14.53
+6
Slovenski finančni analitik..hahaha..dober vam je ta vic. Kaj boste navrgli 1.aprila, če že januarja take dobre vice pokate.....
korintos23
18. 01. 2016 14.36
+2
Lopov in cmerček sta šla nazaj na NOVO?
Našvasan_zob
18. 01. 2016 13.59
+9
Pustite zgodbico z nafto... Bistvo je očem skrito.. NAMREČ.. večina držav je do grla zadolžena... In zadolžena je v USD... USD pa raste!! Lokalne domače valute padajo... Idealen scenarij za domino efekt BANKROTOV DRŽAV...
number46
18. 01. 2016 14.05
+15
točno to čim so razdrkal srednji V je cena nafte začela padat dolar pa lepo samo raste orožje se prodaja,.. demokracija laufa Opec pa že 1,5 leta samo opazuje neverjetno.
torkov
18. 01. 2016 15.05
+1
Evropske države so večinoma zadolžene v EUR. Tiste, ki imajo dolg tudi v USD, imajo tega tudi zavarovanega in zaradi tečaja valute in obresti, ki so jo plačale za to zavarovanje, so že pridobile. Pri državah v razvoju so ta zavarovanja tudi večinoma prisotna, veliko pa jih sicer še vedno ostaja z dolgom v USD brez zavarovanja. Bistvo: Slovenija in razvite države nimajo težav zaradi dolga.Tiste, ki imajo pa predstavljajo tako majhen delež, da praktično ne bodo pomembneje vplivale na svet.
mastablasta
18. 01. 2016 13.55
+19
kdaj lahko pričakujemo padec prenapihnjenih cen hrane in ostalih življenskih potrebščin?
Našvasan_zob
18. 01. 2016 14.00
+2
Ob deflacijskem cunamiju... Glavna skrb naj ti bo "kapital preservation"...Vsi se bodo grebli za denar... prva v vrsti država.. zato.. ČUVAJ SVOJ DENAR kakor najbolje znaš....
puspan
18. 01. 2016 13.51
+2
In kdo naj bi bil najšibkejši člen ???
helvecijaner
18. 01. 2016 13.53
+1
mastablasta
18. 01. 2016 13.56
+5
ha misli si. parlamentarci so vsi za svoje poskrbeli... vsak ima nek "projekt", ki mu dotaka velik denar
mrredbull
18. 01. 2016 13.50
+6
In kako 'modro' je narod ven metal peči na kurilno olje in jih nadomeščal s pečmi na pelete in polena..
maneno48
18. 01. 2016 13.57
+7
EJ, TI MODREC, NIHČE ALI SKORAJ NIHČE NI VRGEL VEN PEČI NA OLJE, ČE NI BILA DOTRAJANA
korintos23
18. 01. 2016 14.52
+2
Uporabnik113189
18. 01. 2016 15.13
+5
Kurilnega bodo držali na visokih cenah z davki, ker so v Parizu sklenili sporazum za znižanje CO2. Tukaj poti nazaj ne bo. Pa tudi če je danes relativno poceni, so številke za marsikaterega penzionista še vedno visoke. Vsi ki te dni dobivajo odločbe se vrtijo od 400 do 500. Če kdo še ni ugotovil so tudi upokojence okradli, delali bodo 42,43 let za revščino. Mnogi ne vedo ali bi jedli ali zmrznili..
User112003
18. 01. 2016 16.37
User112003
18. 01. 2016 16.39
+1
sj bodo brisal komentar samo dejstvo je (to kaže zgodovina) pred vsako revolucijo je tkole zmer slabš blo! Ljudje majo službe, garajo a nimajo za prezivet čez mesec?
ONniON
18. 01. 2016 13.41
+15
revščina je tudi na najvišjih nivojih, vse več je brezdomcev, vse več ljudi si ne more privoščiti zdravstvenih storitev, super nam gre
puspan
18. 01. 2016 13.54
+11
Star pregovor pravi: "Tistemu, ki najbolj jamra vzeti in pomagati tistemu, ki je tiho". In celo veliko resnice je na temu, samo malo okoli sebe je treba pokukati.
Cofar
18. 01. 2016 13.41
+4
manj ko se vozis... manj drzava sluzi :) enostavno ko pasulj :)